Mestna občina Ljubljana je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo zaprosila za odločitev, ali potrebuje okoljevarstveno soglasje za urejanje komunalne in prometne infrastrukture na območju cest okoli novega potniškega centra. Iz tega zaprosila je tudi jasno, kakšne – praviloma zelo daljnosežne – spremembe so načrtovane na tem območju.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je na pobudo ljubljanske občine začelo predhodni postopek za urejanje gospodarske javne infrastrukture in prometa v okolici prihodnjega Potniškega centra Ljubljana. Gre za pomemben korak na poti pridobivanja dovoljenj za izvedbo komunalne in prometne infrastrukture v okolici nove železniške in avtobusne postaje. Ministrstvo bo v predhodnem postopku ugotavljalo, ali bo občina morala za načrtovane posege izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
Ljubljanski župan Zoran Janković je konec avgusta dejal, da bodo načrtovano prometno ureditev za potrebe novega potniškega centra javno predstavili v tem mesecu. Razgrnjena dokumentacija pa že daje vpogled v načrtovane posege na Vilharjevi, Masarykovi, Železni cesti ter delih Šmartinske ceste in Topniške ulice, ki bi po prvih ocenah skupaj z davkom stali slabih 21 milijonov evrov.
Velike spremembe so predvidene na Masarykovi cesti, saj bodo obstoječo postajo porušili zaradi gradnje nove avtobusne postaje ob Vilharjevi cesti. Na račun dodatnega prostora namerava občina Masarykovo cesto rekonstruirati v štiripasovnico z rumenim pasom v obeh smereh vožnje. Enako osnovno zasnovo občina načrtuje tudi na delu Šmartinske vse do križišča s Topniško in Vilharjevo.
Križišče Šmartinske ceste, Vilharjeve ceste in Topniške ulice velja za eno najbolj obremenjenih v prestolnici in predstavlja eno izmed nevralgičnih točk prometne mreže, ki jo s tem projektom rešujejo oziroma vsaj izboljšujejo, navaja tehnično poročilo, ki sta ga pripravili družbi LUZ in Elea iC. Obstoječi podvoz pod železniškimi tiri bo občina razširila na 30 metrov, da se bo tudi skozenj lahko nadaljevala štiripasovna prometna zasnova z rumenima pasovoma. Vozniki, ki bodo od železniške postaje pripeljali iz razširjenega podvoza pod železniškimi tiri, bodo za zavijanje desno proti BTC oziroma proti Kolinski ulici po novem imeli tudi ločen pas (bypass). Ta bo prečkal današnji park nasproti Situle. Postajališče LPP Viadukt pri Situli bo tudi po rekonstrukciji ostalo na svojem mestu, postajališče Viadukt v smeri proti BTC pa ne bo več pri podvozu pod železnico, temveč bo urejeno takoj za križiščem na Šmartinski cesti.
Vilharjeva bo na enem delu enosmerna
Vilharjeva cesta bo dobila precej drugačno podobo. Na približno prvih 200 metrih od križišča z Dunajsko proti vzhodu bo Vilharjeva štiripasovna dvosmerna cesta. V nadaljevanju na okoli 250 metrov dolgem odseku vzdolž stavbe nove avtobusne postaje pa bo promet po njej potekal enosmerno proti Železni cesti. Na tem delu bo en pas namenjen motornemu prometu, za vožnjo naravnost in zavijanje levo na Železno, en pas bo rumeni in bo torej namenjen samo javnemu potniškemu prometu, en krajši pas pa bo namenjen avtobusom, da bodo lahko zavili desno na avtobusno postajo.
Enosmerni promet na omenjenem odseku naj bi omejil tranzitni promet Vilharjeve ceste z namenom, da se zagotavlja čim boljša dostopnost javnega potniškega prometa do nove avtobusne postaje in posredno tudi železniške postaje, je razvidno iz opisa projektih rešitev. Na enosmernem odseku bodo ob avtobusni postaji urejena tudi štiri avtobusna parkirna mesta, tam bo tudi prostor za kratkotrajno parkiranje.
Zaradi širitve ceste bodo morali posekati drevored
Od križišča z Železno cesto do križišča s Topniško ulico bo Vilharjeva ponovno štiripasovnica, po kateri bo promet potekal v obe smeri. Toda na tem zadnjem odseku ni predviden zaris rumenih pasov za avtobuse. V sklopu nove avtobusne postaje je načrtovana tudi parkirna hiša z okoli 700 parkirnimi prostori. Uporabniki te parkirne hiše bodo do nje lahko dostopali prek uvoza in izvoza, ki bosta zgrajena pri križišču Vilharjeve in Železne.
Kot razkriva javno dostopna dokumentacija, bo občina rekonstruirala tudi Železno cesto, kar je »posledica prometne ureditve Vilharjeve ceste in ustreznega napajanja avtobusne postaje Ljubljana«. Tudi Železno cesto namerava občina razširiti v štiripasovnico. Od Linhartove proti Vilharjevi bo en pas rumen in bo pred križiščem z Vilharjevo od preostalega prometa ločen z ločilnim otokom, da bi omogočil čim bolj nemoteno vožnjo avtobusov do uvoza na avtobusno postajo. Od Vilharjeve bo promet proti Linhartovi najprej tekel po enem pasu, pred križiščem z Avčinovo ulico pa bosta vozilom na voljo dva pasova. Od križišča z Avčinovo bo na skrajno desnem pasu na krajšem odseku zarisan rumeni pas, kaže dokumentacija.
Pešci in kolesarji si na Vilharjevi cesti po celotni dolžini lahko obetajo dvosmerno kolesarsko stezo in pločnika. Toda v tej ulici bo občina drevored lahko zagotovila zgolj na odseku med Dunajsko cesto in Neubergerjevo ulico. Na preostanku Vilharjeve pa bo očitno treba posekati drevored na račun širitve ceste. Tudi na Železni cesti bo občina ohranila dvostransko kolesarsko stezo in pločnik na obeh straneh, v dokumentaciji pa piše, da bodo enostranski drevored na vzhodni strani ulice poskušali ohraniti v čim večji meri. Največjo pridobitev si pešci in kolesarji lahko obetajo na Masarykovi in Šmartinski cesti vključno s podvozom pod železnico. Kolesarji bodo dobili obojestransko kolesarsko stezo in bodo končno v obeh smereh vožnje fizično ločeni od preostalega prometa. Ob Masarykovi cesti je od križišča z Miklošičevo do križišča z Metelkovo ulico predviden še obojestranski drevored.
