Deževno sobotno dopoldne ni bilo ovira za vseslovensko prostovoljsko akcijo sajenja dreves. Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) jo je že četrtič organizirala z namenom širjenja zavesti o pomenu gozda, ki ga želimo zanamcem zapustiti v čim boljšem stanju. Drevesa so posadili na površinah, ki so jih prizadele naravne ujme ali gradacije podlubnikov. Akcije so letos potekale na petih lokacijah: v bližini Renč na Goriškem Krasu, ki ga je lani prizadel požar, na Kočevskem v bližini vasi Polom, nad Lovrencem na Pohorju, v Smrečju pri Bohorju in v Mošah pri Medvodah. Prostovoljci vseh generacij in z vseh koncev države so skupaj posadili okrog sedem tisoč sadik različnih drevesnih vrst, ki so jih skupaj s podporniki akcije zagotovili v družbi SiDG.
»Glede na vreme in razmere na terenu sem zelo zadovoljna. V zelo kratkem času smo posadili tisoč dreves, 500 dreves gradnja, ki je vrsta hrasta, in 500 dreves gorskega javorja. Stremimo namreč k temu, da sadimo samo listavce, saj je smreka ogrožena zaradi napada podlubnikov oziroma lubadarjev. V akciji je sodelovalo okrog sto prostovoljcev, med njimi dijaki tretjega letnika gimnazije Bežigrad in skavti, pa tudi župan občine Medvode Nejc Smole se nam je pridružil,« je ob zaključku sadnje v Mošah pri Medvodah povedala revirna gozdarka v Vodicah Nina Iveta in dodala, da jo zelo veseli, da so tisti, ki so se prijavili na akcijo, res prišli in se niso ustrašili deževnega vremena. Ta nikakor ni bil ovira za sajenje, ampak je pomenil celo prednost, saj je drevesca najtežje saditi v sušna tla. O pravilni sadnji so prostovoljce, ki so se akcije sajenja dreves večinoma lotili v parih, poučili gozdarji iz Zavoda za gozdove Slovenije, medtem ko so udeleženci akcije orodje, ki so ga potrebovali, prinesli s seboj.
Umetna obnova gozda je nujna
Po besedah revirne gozdarke je bilo gozdno območje v Mošah polno golih površin zaradi poletnega napada podlubnikov. »Rastišča so bila obenem zelo degradirana oziroma oslabljena ter zapleveljena z borovnico, vreso in orlovo praprotjo, zato semena, ki so padla na gozdna tla, zaradi zapletenega koreninskega sistema teh podrasti niso mogla vzkliti. Naravna obnova gozda je bila tako ne samo otežena, ampak onemogočena,« je pojasnila sogovornica in poudarila nujnost umetne obnove gozda oziroma sadnje dreves. »V prihodnjih štirinajstih dneh bomo vsako sadiko opremili še z zaščitnim tulcem proti napadu divjadi in količkom za oporo,« je dodala Nina Iveta, ki terensko delo revirne gozdarke, za katero pravi, da ga ne bi zamenjala z nobenim drugim, saj ima v gozdu najlepšo pisarno, opravlja že 20 let. V njen delovnik med drugim sodijo redne tedenske kontrole in pregledi gozda v revirju Vodice, odkazovanje oziroma označevanje dreves, ki jih morajo posekati, in pogozdovanje.
»Oče me je že v otroštvu navajal na odnos do gozda, zato sem že kot otrok posadila ogromno dreves. Očeta na žalost ni več, a tradicija sadnje dreves ostaja. S tem lahko bistveno pripomoremo k temu, da se naš planet ohranja in pomlajuje, tako lahko vsak posameznik prispeva k skupni dobrobiti,« je bila v Mošah zadovoljna prostovoljka Kristina Preininger, Korošica, priseljena pod Šmarno goro, ki v akcijah pomlajevanja gozda sodeluje že več let.
