Obsežno parkirišče P+R Stanežiče ob Celovški cesti tik pred Medvodami je v uporabi od leta 2020. Ljubljani je prineslo 415 parkirnih mest, namen več kot petmilijonske investicije pa je, da se dnevne migrante spodbudi, da na poti v službo pustijo avto na parkirišču in se z javnim prevozom odpeljejo v mesto. A zaradi oddaljenosti in slabe javne prometne povezave parkirna mesta večidel samevajo. Pri čemer se za 1,30 evra, kolikor stane vožnja z mestnim avtobusom, pokrije pot do službe in nazaj skupaj s celodnevnim parkiranjem.
Parkirišče je bilo sofinancirano iz kohezijskih in državnih sredstev, namen pa je spodbujanje trajnostnih načinov prevoza – tudi s kolesom. Na občinskih spletnih straneh in strani Ljubljanskih parkirišč in tržnic (LPT) lahko preberemo, da je na parkirišču tudi 16 kolesarskih zabojnikov za električna kolesa pod videonadzorom.
Z Mestne občine Ljubljana so odgovorili, da so bili zabojniki za kolesa po prevzemu parkirišča najprej odklenjeni. »Posamezniki so si v njih uredili skladišča za razne stvari in tudi hrambo koles, zato je JP LPT v letu 2023 vse kolesarske bokse zaklenil,« so pojasnili in dodali, da lahko vsak, ki je zainteresiran za uporabo zabojnikov, kontaktira LPT in v uporabo dobi zabojnik. »Do sedaj kolesarskih zabojnikov za potrebe hrambe kolesa na tak način ni uporabil še nihče. Prav tako nismo zabeležili nobenega interesa oziroma pobude za uporabo zabojnikov,« so nam sporočili z občine. Opozorili so, da v kratkem načrtujejo ustreznejši in tehnično učinkovitejši dostop do zabojnikov, ki bo tudi prijaznejši do uporabnikov.
Zabojniki na ključ
Cena zabojnikov je 27.000 evrov, čemur moramo prišteti še DDV, so sporočili z občine. Omenjene kolesarske zabojnike proizvaja družba KIG, ki se ukvarja s proizvodnjo različne infrastrukture pod blagovno znamko Kaluu. Kot je pojasnil direktor družbe Tomaž Ocvirk, so za Stanežiče izdelali zabojnike po naročilu podjetja Trgograd, ki je bil izvajalec gradnje parkirišča. Pri tem je dodal, da pri njih niso naročili tudi sistema odklepanja prek aplikacije, kot imajo to urejeno v obalnih občinah in mnogih drugih krajih po državi. »Naročena je bila izvedba brez sistema odklepanja oziroma le z možnostjo zaklepanja z lastno ključavnico uporabnika,« je povedal direktor in pri tem dodal, da kot proizvajalec tehnologije niso bili obveščeni o kakšnih težavah z zabojniki na P+R Stanežiče.
Brez navodil za uporabo
Marko Potočnik, ki se na delovno mesto na ministrstvu za finance v Ljubljani vozi z avtom iz Škofje Loke, je eden redkih, ki parkirajo na P+R Stanežiče. Pot nadaljuje z električnim kolesom. Želel je uporabiti zabojnik za hrambo kolesa, a ga je zmotilo, da informacij o možnosti njegove uporabe ni našel ne na parkirišču ne na spletu. »Trenutno naredim tako, da imam v avtu kolo, ki ga potem uporabljam za zadnji del poti. Želel bi si, da ga imam shranjenega v boksu na P+R, namesto da ga vsak dan vozim z avtom. Razumel sem, da je namen teh boksov ravno shranjevanje koles za take, kot sem sam, zato sem želel preveriti, kako se jih uporablja in kakšna je cena najema boksov.« Pri tem je izpostavil, da so navodila za parkiranje avtomobilov napisana na številnih mestih, za kolesa pa nikjer.
V Centru Rog je na začetku marca v organizaciji Ljubljanske kolesarske mreže (LKM) potekal pogovor o kolesarnicah kot pomembni infrastrukturi. Sodeloval je tudi ljubljanski podžupan Rok Žnidaršič in Potočnik ga je pozval, naj mu pojasni, kako naj uporablja kolesarski zabojnik in zakaj te informacije niso javno dostopne. Podžupan mu je najprej odgovoril, da naj zabojnik odpre s kartico ali aplikacijo urbana, in pri tem poudaril, da za zabojnike ni zanimanja. Ko ga je Potočnik izzval, da naj ta navodila najde na spletu, mu je podžupan takrat javno zagotovil, da se bo pozanimal, kako delujejo kolesarski zabojniki, in mu to sporočil. Potočnik je takrat poudaril, da si želi, da bi bili pogoji uporabe javne infrastrukture javna informacija, in ne stvar osebne korespondence z ljubljanskim podžupanom.
Negospodarna občina
»Mogoče je pri vsej zgodbi še najbolj žalostno to, da tudi ko zelo jasno pokažeš, kako so skozi okno zabrisali nekaj deset tisoč evrov javnih sredstev, ne naredijo ničesar, da bi zadevo uredili ali popravili. Pa mogoče sploh ni razlog v tem, da bi jim bilo vseeno, ampak po moje nimajo ideje, kako bi zadevo zapeljali, da bi služila svojemu namenu. Tega niso vedeli že ob samem načrtu, tega ne vedo zdaj,« je do takšnega odnosa občine kritičen Potočnik, sicer tudi član Ljubljanske kolesarske mreže. Od tam so nam odgovorili, da pozdravljajo ukrepe, ki spodbujajo vso kolesarsko infrastrukturo, a opozorili, da mora to biti izpeljano celostno. »Če kateri od elementov manjka, recimo informacije, navodila za uporabo, pomanjkljiva izvedba infrastrukture in tako dalje, bi lahko trdili, da gre za negospodarno rabo javnih sredstev.« Pri tem so izpostavili, da se jim zdi ključen problem to, da se na občini nihče ne posveča izključno kolesarstvu in se zato izvajajo takšne polovične rešitve. Dodali so, da bi bil nujen tudi akcijski načrt ali kolesarska strategija, ki bi jasno začrtala cilje na tem področju.
