Prostor, na katerem bodo uredili prvi park slovenske himne v državi, je pravzaprav travnik tik ob Prešernovem gaju v gorenjski prestolnici. Nekatere njegove bilke so včeraj ob odprtju razstave natečajnih rešitev segale celo meter in pol visoko, da imajo čebele tudi v središču mesta dovolj prostora za pašo. Na delu travnika, kjer bo že to jesen nov park, pa so razstavni panoji s slikami in opisi najboljših rešitev za ureditev parka. Kot smo že poročali, bo ta posvečen državni in narodni himni ter himni Slovenske vojske. »S tem želimo še posebej počastiti oba avtorja besedil, Franceta Prešerna in Simona Jenka, ki sta pokopana v neposredni bližini v Prešernovem gaju,« poudarja kranjski župan Matjaž Rakovec.
Vodile so jih edinost, sreča, sprava
Zmagovalno rešitev za ureditev parka so pripravili člani biroja a2o2 arhitekti Klara Bohinc, Andraž Keršič, Žiga Ravnikar, Eva Senekovič in Uršula Novak. Kot je povedal Keršič, so veseli, da bo park dobil podobo, kot so si jo zamislili. »Zasnovali smo ga kot odprto zeleno površino, ki je dostopna vsem krajanom in obiskovalcem in je antipod prostoru, ki je skrit za zidom, to je Prešernov gaj oziroma prostor nekdanjega pokopališča,« pravi mladi arhitekt. Vodile so jih pesnikove besede edinost, sreča, sprava, ki po njegovem povezujejo tako državno kot vojaško himno. »Spominsko obeležje je odprta krajinska ureditev, pomembna je celovitost odprtega prostega prostora, ki nevsiljivo povezuje obe himni in omogoča izvedbo protokolarnih dogodkov. Ureditev se odmika od prostorskih oblik Prešernovega gaja in jih s tem poudarja,« dodaja in opozarja, da se s privzdignjenega prostora za polaganje vencev vidi oba spomenika v Prešernovem gaju, tako Prešernovega kot Jenkovega.
Na natečaj je prispelo 15 idejnih rešitev. Predsednica ocenjevalne komisije pri zbornici za arhitekturo in prostor dr. Andreja Zapušek Černe pravi, da naloga komisije ni bila lahka, vseeno pa so bili člani komisije enotni, katera od rešitev je najboljša. »Na prvi pogled ta natečajna rešitev pusti vtis zadržanosti, vendar pa poglobitev vanjo poudarja ustvarjalni naboj in simboliko. Sooblikovali bomo kakovosten prostor, prijeten za zadrževanje,« je prepričana. »Avtorji natečajne rešitve so s suverenim, jasnim in celostnim pristopom oblikovali odprt javni prostor kontemplativnega značaja, ki izmed vseh predlaganih rešitev izstopa s svojo izpovednostjo in spoštovanjem do obstoječega. Avtorji se, v nasprotju z nekaterimi drugimi natečajnimi rešitvami, niso odločili za podvajanje prostorskih oblik, ampak so vztrajali pri kompleksni celovitosti,« so zapisali v komisiji. Posebej so poudarili dostopnost parka za vse, tudi gibalno ovirane.
Zemljišče je v lasti
kranjske župnije
Čeprav so si vsebino parka zamislili na mestni občini, pa ga bodo uredili na zasebnem zemljišču, ki je v lasti kranjske župnije, je povedal kranjski župnik dr. Andrej Naglič. »V kranjski župniji smo počaščeni, da lahko sodelujemo pri projektu. Župnija je že zgodovinsko ves čas povezana z mestom in s širšim okoljem. Želimo, da bi še naprej skupaj delali za skupno dobro, zato z veseljem brezplačno namenjamo to zasebno zemljišče, ki bo zagotovo prispevalo k boljši kakovosti bivanja. Pa tudi zato, da skupaj nekaj naredimo, da bi bolj promovirali domovinske vrednote in bolj povezali skupnost. Trudimo se, da bi pripomogli, da bi Kranjčani, Gorenjci in Slovenci začutili, da lahko s sodelovanjem naredimo veliko dobrega. To nam je in bo v skupen ponos,« je prepričan Naglič.
Kranjski župan Matjaž Rakovec je napovedal, da se bodo dela začela predvidoma septembra, pogodbo je občina pravkar podpisala, končala naj bi se konec oktobra. Do začetka del bo na mestu bodočega parka na ogled izbor najboljših idejnih rešitev. Župan poudarja, da bo doslej degradirano območje postalo poseben prostor, kjer bosta slovenska državna in vojaška himna dobili častno mesto. »Vsaj enkrat na leto bo tukaj tudi svečani dogodek,« je obljubil, sicer pa bodo park lahko uporabljali Kranjčani in obiskovalci. Nad načrti je navdušen tudi obrambni minister Matej Tonin, ki je prepričan, da bo park pomagal pri poudarjanju, spoštovanju in negovanju državnih simbolov tako pri odraslih kot pri mladih.
