Otipati drevesa in jih prepoznati, vonjati vonj gozda, hoditi po mehkem mahu, prehoditi manjši naravni poligon ali zgolj sedeti na lesenem (pra)stolu sredi dreves ... Vse to je odslej na voljo slepim in slabovidnim v senzoričnem parku na območju konjeniškega centra v Češči vasi pri Novem mestu. Senzorična pot je opremljena z informativnimi tablami za ozaveščanje o slepoti in slabovidnosti, namenjena pa je predvsem ostrenju človeških čutov in spoznavanju okolice.
»Naša želja je bila, da ta razgiban teren ostane, da slepi tudi pod nogami začutijo, po kakšni podlagi hodijo, kar je še posebno pomembno za tiste, ki ne vidijo od rojstva in si ne znajo predstavljati razgibanega terena v naravi, kaj jih vse obkroža, niti ne poznajo barv, zato si lahko le na tak način ustvarijo predstavo, kako bi lahko bil videti tak teren in okolje,« je dejal Janez Kermc, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto. Društvo združuje okoli 170 na vidu prizadetih oseb iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja, od tega jih je približno polovica popolnoma slepih. Skozi vse leto izvajajo številne dejavnosti, senzorični park pa bo odslej izjemna pridobitev zlasti za njihove programe mobilnosti in orientacije.
Kako slepi doživljajo prostor
»Všeč mi je, ker je pot speljana v naravnem okolju, po gozdu, zelo prijetno je. Rad hodim po gozdu, veliko raje kot po mestu in asfaltu. Blizu doma imamo gozd in pogosto greva z mamo na sprehod v gozd. To je res enkratno,« pove Jernej Jaklič iz Bučne vasi. Senzorni park ponuja doživljanje prostora s čutili, ki niso vid, hkrati je tudi gibalni park, kjer lahko slepi in slabovidni pa tudi ostali preizkusijo svoje gibalne sposobnosti, pojasnjuje arhitektka Natalija Zanoški iz društva Est=etika, ki je čutno-gibalni park zasnovalo v sodelovanju s člani društva slepih in slabovidnih. Prve tri točke senzorne poti omogočajo spoznavanje drevesnih vrst. Pot ob ograji skozi podrast vodi do rdečega bora, pa do hrasta in smreke, kjer lahko obiskovalec otipa lubje, objame drevo, skuša prepoznati značilnosti posamezne drevesne vrste. Pot nato pelje do zakladnice materialov, izvotlenih debel, ki v sebi skrivajo različne gozdne materiale, odpadne dele dreves, zasajene drobne gozdne rastline. Leseni (pra)stol obiskovalca vabi, da sede nanj in zgolj posluša zvoke, ki jih ponuja gozd. Svoje gibalne sposobnosti pa lahko preizkusi na stopnicah iz hrastovih kolutov ali lovi ravnotežje na brveh iz debel ostarelih hrastov, kar je za nekoga, ki ne vidi, zavidanja vreden podvig.
Doživljajski in senzorični park je del širšega projekta Podkev za srečo, ki je obsegal ureditev površin v športno-rekreacijskem parku v Češči vasi. Tako je novomeška občina uredila tudi manjši doživljajski park z igrali, učilnico na prostem in prostor za piknike, jahalno pot ter postavila rampo za boljšo dostopnost in lažjo izvedbo terapevtskega jahanja. Projekt je vreden dobrih 140.000 evrov, pri tem je evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prispeval 92.000 evrov. V prihodnjih letih namerava občina na območju v neposredni bližini olimpijskega centra z velodromom in bodočim bazenom urediti še naselje mobilnih hišk. x
