»Večje količine pene smo najprej opazili ob jezu Papirnice Vevče, penjenje smo opazili tudi pri Fužinskem gradu, vendar je tam zapornica toliko odprta, da moč reke peno razbije in tako voda normalno teče naprej. Ko so zaprli zapornice na Ambroževem trgu, se je začelo peniti še tam. Penjenje Ljubljanice se pojavi skoraj vsako leto po daljši suši, ko ji sledi obilno deževje, ki s cest in okolice pobere vso mogočo umazanijo in nato prek meteornih vod pride v reko,« je situacijo na Ljubljanici opisal predsednik Ribiške družine Vevče Marjan Gorišek. Kot je še pojasnil ribič, so ob zaznavi penjenja reke obvestili pristojne službe, dokončnega pojasnila, kaj je vzrok za nastalo situacijo na Ljubljanici, pa (še) nimajo.
Ob prejemu obvestila o večji količini penaste snovi pri Papirnici Vevče na reki Ljubljanici je Gasilska brigada Ljubljane v sredo, 21. septembra, opravila meritve vrednosti pH vode in morebitne prisotnosti ogljikovodikov v vodi. Kot je pojasnil Anže Bitenc iz Gasilske brigade Ljubljane, meritve niso pokazale odstopanj od normalne vrednosti.
Pena pri Plečnikovi zapornici
Dan pozneje so v jutranjih urah ljubljanski gasilci prejeli obvestilo o penjenju Ljubljanice oziroma kupih pene pri zapornici na Ambroževem trgu. Aktivirali so Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME), ki je prevzel primer, vključila pa se je tudi policija, ki raziskuje vzrok onesnaženja. Ob nastali situaciji je gasilec Anže Bitenc ponovno apeliral na krajane, naj pazijo na okolje, ter poudaril, kako pomembna je na tem področju preventiva.
»Površina reke Ljubljanice pod zapornico na Ambroževem trgu se je močno penila v dolžini 200 metrov. Nizvodno proti Mostam so se pene razblinile in površina vode je bila neoporečna. Vodostaj reke Ljubljanice je visok, voda pa rahlo rjavkaste barve s plavajočimi delci rastlinja in drugih snovi zaradi močnega deževja pred petimi dnevi, a brez vonja,« je dogajanje na Ljubljanici na Plečnikovi zapornici v včerajšnjem poročilu strnil dr. Dušan Žigon, operativni vodja ELME za kemijo. Ekološki laboratorij je terenske meritve vode opravil pod zapornico na Ambroževem trgu, pod jezom pri Fužinskem gradu ter gorvodno na Špici pod odcepom Ljubljanice v Grubarjev kanal. »Penjenje v obliki tankih belih slojev in tudi večjih kosmov pene je bilo zaznati na obeh jezovih (pregradah zapornicah), na katerih prihaja do padca in intenzivnega mešanja vode,« je v poročilo tudi zapisal Žigon. Laboratorijske meritve vsebnosti penil so naredili v analitskih laboratorijih Inštituta Jožefa Stefana.
Onesnaženje s tovrstno
peno ni problematično
Prisotnost penil v Ljubljanici v ELME pojasnjujejo z intenzivnimi padavinami s prejšnjega konca tedna, ki so povzročile spiranje nesnage s tal, jaškov, jam in drugih površin prek meteornih kanalov v reko. Izvor onesnaženja je lahko tudi »neposreden izpust iz proizvodne ali servisne dejavnosti (pralnice, čistilnice in podobno), kar bo težko izslediti, ker se pene pojavljajo samo ob intenzivnem mešanju vodne gladine na pregradah«, je v poročilu navedel Žigon. Izvora penjenja Ljubljanice, ki se pojavlja že več dni, pa dokončno še niso mogli razrešiti.
Kot je pojasnil strokovnjak, na splošno penjenje v obliki svežih, lahkih, belih pen na vodni gladini kaže na prisotnost površinsko aktivnih snovi, običajno detergentov, mehčalcev, šamponov in podobnih snovi v vodi. Onesnaženje površinske vode s tovrstno peno za okolje ni problematično, ker ne povzroča zastrupitve s kemikalijami, pogina rib in drugih organizmov. Prav tako ocenjujejo, da pitna voda na črpališčih ni ogrožena. Onesnaženje je površinsko in manjšega obsega, »vodna zajetja pitne vode pa niso vezana na povodje Ljubljanice v spodnjem toku«. A penjenje kazi videz vodotoka. Plavajoče belkaste srage penila so v preteklih dneh na gladini reke opazili tudi v Grubarjevem kanalu, »zato sklepamo, da je izvor onesnaženja s penili v Ljubljanici lahko tudi gorvodno nad Ljubljano v porečju Ljubljanice in njenih pritokih Gradaščica, Ižica in drugih«, je še zapisano v poročilu. Strokovnjaki sklepajo, da je onesnaženje s penili na Ljubljanici intenzivno prisotno že več dni in bo izzvenelo šele z razgradnjo na svetlobi in zraku ob izlivu v Savo.
