Ljubljanski župan Zoran Janković je konec marca predsednici republike Nataši Pirc Musar poslal dokumentacijo v zvezi z gradnjo kanalizacijskega kanala C0. S temi dokumenti naj bi jo prepričal, da se je prenaglila, ko je izjavila, da bi Mestna občina Ljubljana morala začasno ustaviti gradnjo kanala. Toda po pregledu dokumentacije Pirc-Musarjeva mnenja ni spremenila.
»Verjamem, da vam nikakor ni vseeno za zdravje ljudi, za katero ste kot župan soodgovorni, zato vas vnovič pozivam, da začasno prekinete gradnjo kanala C0, končate postopek za pridobitev presoje vplivov na okolje in odgovorno ter pregledno, v dialogu s splošno in strokovno javnostjo sprejmete najboljšo možno odločitev, ki bo rešila kanalizacijske potrebe ob kar največjem upoštevanju previdnostnega načela za upravljanje vodonosnega območja mesta Ljubljana,« je predsednica včeraj sporočila Jankoviću. Ker je v Sloveniji skrb za pitno vodo ustavno zavarovano javno dobro, predsednica meni, da mora biti odpravljen vsak dvom, povezan s tem, da bi gradnja kanala C0 lahko posegla v pravico do pitne vode ali jo celo trajno ogrožala. Janković bo dopis predsednice komentiral v torek na redni novinarski konferenci.
Pirc-Musarjeva je med drugim izpostavila ugotovitve notranje revizije, ki jo je leta 2019 opravilo takrat še ministrstvo za okolje in prostor, posebej del revizije, v katerem je revizorka zapisala, da ne more zagotoviti, da so bili postopki glede kanala C0 izvedeni skladno z izjavo, ki jo je ministrstvo dalo k vlogi za sofinanciranje projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda z evropskimi sredstvi. V tej izjavi je ministrstvo zagotovilo, da je preverilo in ugotovilo, da se zaradi tega projekta ne bo poslabšalo stanje vodnih teles podzemne ali površinske vode. Pirc-Musarjeva je ugotovitve notranje revizije ocenila kot »skrajno skrb vzbujajoče«.
Janković: Kineta le tehnična rešitev
Janković že ves čas poudarja, da občina kanal C0 gradi zakonito, saj da ima zanj pravnomočna gradbena dovoljenja. Slednja ima tudi za približno dvokilometrski odsek, na katerem kanalizacijsko cev vgrajuje v armiranobetonsko kineto. Dovoljenja za gradnjo sicer ne vključujejo kinete, saj jo je občina projektu dodala pozneje, kot dodaten varnostni ukrep na najbolj občutljivem delu vodovarstvenega območja. A župan vztraja, da dodajanje kinete ne terja sprememb gradbenih dovoljenj, ker da gre zgolj za tehnično rešitev.
A na Agenciji RS za okolje so leta 2020 odločili, da dodajanje kinete vendarle terja presojo vplivov na okolje, ker občina med drugim ni izkazala odpornosti posega na podnebne spremembe in ni dokazala, da v primeru močnejšega potresa ravno kineta ne bo dodatno ogrožala kanala. Občina z Jankovićem na čelu temu sklepu sprva ni oporekala in zaradi njega ni vložila tožbe na upravnem sodišču, temveč je oddala vlogo za izvedbo presojo vplivov na okolje.
Občina zaprosila za izredno
pravno sredstvo
Šele leto in skoraj sedem mesecev po odločitvi Agencije za okolje je ljubljanski magistrat okoljsko ministrstvo zaprosil za izredno pravno sredstvo, in sicer da naj v skladu z nadzorstveno pravico odpravi sklep agencije, ki občini nalaga izvedbo presoje vplivov na okolje. Ministrstvo občini ni ugodilo, ker po njegovem mnenju niso obstajali razlogi za razveljavitev sklepa. Šele na to odločbo je občina lani odgovorila s tožbo na upravnem sodišču, kjer zahteva odpravo odločbe ministrstva oziroma upravnemu sodišču celo predlaga, naj kar samo razveljavi sklep Agencije za okolje.
Medtem na ministrstvu, pristojnem za okolje, od septembra 2021 teče postopek presoje vplivov na okolje. Ministrstvo je od občine terjalo več dodatnih pojasnil in dokazil. Med drugim je zahtevalo, naj mu občina predloži potresno študijo, ki naj obravnava tudi vgradnjo kinete. Iz dopisa ministrstva je razvidno, da se je občina sicer sklicevala na neko dodatno potresno študijo iz leta 2020, ki pa je niso predložili. Te potresne študije ni na seznamu dokazil oziroma prilog, ki jih je občina ministrstvu poslala v začetku letošnjega aprila, zato sklepamo, da je ministrstvo še vedno ni prejelo.
Kaj lahko stori ministrstvo?
Občina je v aprilskem dopisu ministrstvu predvsem utemeljevala svoje mnenje, da vgradnja kinete ne more biti predmet presoje vplivov na okolje, in poudarila, da je Agencija za okolje že leta 2016 odločila, da kanal C0 ne potrebuje okoljevarstvenega soglasja, ker da sploh nima tako pomembnih vplivov na okolje. Na magistratu so prepričani, da ima ministrstvo pred seboj le tri možne rešitve. In sicer da zavrže vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ker se vgradnja kinete ne šteje za poseg s pomembnimi vplivi na okolje, ali da ugotovi, da je vgradnja kinete sprejemljiv poseg in da nadaljnja presoja vplivov na okolje ni potrebna. Kot tretjo možnost na občini vidijo izdajo okoljevarstvenega soglasja, ker da je dodajanje kinete skladno s predpisi, ki urejajo okolje.
Čeprav občina te možnosti ne omenja, pa ministrstvo lahko tudi zavrne izdajo okoljevarstvenega soglasja, ker poseg ni prestal presoje vplivov na okolje. Če se zgodi ravno to, bodo državne institucije na pravi preizkušnji, saj občina kljub še vedno odprtemu vprašanju presoje vplivov na okolje nadaljuje vgradnjo kinete na delu trase kanala C0. Župan je minuli torek razkril, da morajo gradbinci vgraditi le še okoli 600 metrov kinete.
