Številne poškodovane ceste, vodovodne in električne napeljave, več kot 350 poškodovanih ali zalitih objektov, več kot 200 sproženih zemeljskih plazov, 21 poškodovanih mostov, med njimi 13 popolnoma uničenih, 22 evakuiranih ljudi. To je le nekaj grozljivih posledic avgustovskih poplav v občini Škofja Loka, kjer poškodbe občinske infrastrukture ocenjujejo na 100 milijonov evrov. Obnova bo dolgotrajna, pred tem pa strokovnjaki s področja voda in urejanja prostora opozarjajo na vrsto izzivov. »Letošnje poplave so odkrile večdesetletno zanemarjanje in sistemske probleme na področju upravljanja voda, kot tudi urejanja prostora in graditve. Za rešitev tega problema je nujno potrebno takojšnje ukrepanje s poudarkom na celostni obravnavi z interdisciplinarnim povezovanjem na strokovni in medresorskim povezovanjem na politični ravni,« je jasna izredna profesorica dr. Barbara Čenčur Curk z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Skupaj z dr. Igorjem Zelnikom, članom Slovenskega društva za zaščito voda, in krajinsko arhitektko Darjo Matjašec z Biotehniške fakultete v Ljubljani je v javnem pozivu, preteklo sredo predstavljenem v Škofji Loki, nanizala skupna strokovna stališča za uspešno sanacijo po poplavah.
Ne smemo pozabiti
do naslednje katastrofe
»V zadnjih dvajsetih letih je bil pri nas sistem prostorskega načrtovanja razgrajen. Gradnja na poplavnih območjih je samo ena od negativnih posledic razgradnje, ki pa v času katastrofalnih poplav, kot smo jim bili priča letos, odraža veliko gmotno škodo, degradirano okolje in neizmerno stisko prizadetih ljudi. Vse načrtovane gradnje in posegi na poplavnem območju se morajo zato nujno zaustaviti, nujno se morajo prevetriti tudi protipoplavni ukrepi, če ti niso načrtovani na način, da se večina visoke vode zadržuje gorvodno od urbaniziranih območij,« je izpostavila Darja Matjašec. Igor Zelnik je poudaril, da je treba rekam vrniti prostor za njihovo normalno delovanje, sicer si ga bodo vedno jemale same: »Trajnostno lahko to rešimo zgolj s celovitim pristopom, kar lahko dosežemo le skupaj. Pri načrtovanju in izvajanju ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti je treba opustiti neprimerne prakse ter izvajati sodobne in sonaravne rešitve, ki jih že izvajajo v širši evropski skupnosti. Kjer je le mogoče, je treba rekam po celotnem toku nameniti prostor in izvesti ukrepe za blaženje poplavnih valov, kot so širši preseki strug, razlivna območja, revitalizacija odsekov oziroma vzpostavitev meandrov in pogozdovanje, sicer bomo vse pogosteje doživljali podobne katastrofe.«
Glede na najpogostejše odzive v medijih, da se je treba po poplavah takoj lotiti čiščenja strug in vodotokov, Zelnik meni, da so vodotoki spreminjajoči se ekosistemi, ki sedimente in plavje nenehno odnašajo z zgornjih odsekov, nosijo s seboj in jih odlagajo, ko se tok upočasni. Trajnostne rešitve na področju protipoplavne varnosti so samo take, ki ne zahtevajo intervencij in vzdrževanja po vsakem dežju, je poudaril Zelnik in skupaj s podpisniki javnega poziva pristojne pozval k preučitvi smotrnosti povrnitve objektov in ureditev prostora v prejšnje stanje. »Stanovanjske in gospodarske objekte na poplavljenih in zasutih površinah naj se v čim večji meri umakne. Kmetijske površine, kjer je voda oblikovala prodišča in nasula velike količine proda in peska, naj se v čim večjem obsegu prekvalificira v vodna zemljišča. Občine tako zaradi zagotavljanja splošne varnosti, varstva pred naravnimi nesrečami in prilagajanja na podnebne spremembe ne smejo imeti več avtonomije na področju urejanja prostora. To dejavnost je treba smiselno omejiti in prerazporediti na državo in regionalne javne strokovne službe ter zagotoviti objektiven in strokoven nadzor načrtovalskih procesov,« so med drugim izpostavili v javnem pozivu vladi.
