Vodenje Slovenskega ljudskega gledališča (SLG) konec avgusta prevzema Kim Komljanec, izkušena dramatičarka, dramaturginja, lektorica, gledališka režiserka in pedagoginja, ki se je lani neuspešno potegovala za vodenje Prešernovega gledališča Kranj, v zadnjem mandatu vlade Roberta Goloba pa je bila zaposlena kot svetovalka v kabinetu ministrice za kulturo Aste Vrečko.
Po diplomi na ljubljanski filozofski fakulteti je magistrirala iz pisanja besedil in dramaturgije na britanski univerzi v Exetru, izobraževala se je tudi v Londonu ter napisala okoli 40 dramskih besedil za odrasle, otroke in mladino, ki so bila uprizorjena v najrazličnejših gledališčih v Sloveniji in Veliki Britaniji. Kot je dejala, je že vse življenje povezana z gledališčem in verjame, da lahko s kolektivom javnega zavoda prispeva k še višji kakovosti gledališkega programa ter k večji vlogi kulture v Celju.
Osem kandidatov
Konec avgusta pa se bo z mesta direktorja SLG poslovil Miha Golob, ki je bil le eden od osmih, ki so kandidirali za ta položaj, po opravljenih razgovorih pa sta v ožjem izboru ostala zgolj on in Komljančeva. Kot je na mestnem svetu dejal predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade (Kviaz) Damir Ivančič, so do imenovanja opravili obširen in večstopenjski postopek.
»V razpisanem roku je prispelo osem vlog, od katerih jih je sedem izpolnjevalo formalne pogoje. Komisija je aprila s kandidati opravila razgovore, o njih sta se izrekla tudi strokovni svet in svet zavoda SLG Celje, nato sta v ožjem izboru ostala Golob in Komljančeva. Slednja je prejela šest glasov od devetih, zato smo mestnemu svetu predlagali imenovanje Komljančeve,« je na kratko pojasnil Ivančič.
A kot je poročal časnik Večer, člani Kviaza svetnikom na seji niso razkrili, da so imeli na mizi dve diametralno nasprotni mnenji strokovnega sveta zavoda SLG Celje, ta je podprl Komljančevo, ter sveta zavoda SLG Celje, ki je podprl Goloba. Od 25 prisotnih svetnikov jih je nato na seji dvanajst glasovalo za Komljančevo, proti jih je bilo deset, trije so se glasovanja vzdržali. Goloba je torej »premagala« za dva glasova.
Na izid vplivale pavšalne obtožbe?
Miha Golob, ki pred sejo mestnega sveta in glasovanjem postopka imenovanja ni hotel komentirati, je dan po seji svetnikom in javnosti poslal odprto pismo, v njem pa zapisal, da se mu je vse, kar se je dogajalo v postopku izbire direktorja za naslednji mandat, zdelo tuje in nerazumljivo. »Prepričan sem, da je bilo v škodo gledališča, v škodo ustanovitelja in v škodo kulture kot javnega dobrega,« je izpostavil in razkril, da so bili v času razpisa in odločanja priča postopkom, ki niso bili transparentni, strokovni in pošteni do kandidatov.
»Namesto argumentirane razprave o rezultatih, programu in viziji razvoja zavoda so pomembno vlogo odigrale anonimke, govorice, insinuacije in pavšalne obtožbe, na katere se nisem mogel odzvati, ker mi nikoli niso bile konkretno predstavljene. In razlogov še danes ne poznam,« je zapisal.
Izpostavil je umetniški program, ki so ga v zadnjih treh letih temeljito prevetrili in okrepili, izpeljali so zahtevne projekte, uspešno kandidirali na evropskih in nacionalnih razpisih in dokazali, da je mogoče z omejenimi sredstvi ustvarjati vrhunske rezultate. »Če bi bili odnosi res tako katastrofalni, kot se danes skuša prikazati, teh rezultatov preprosto ne bi bilo mogoče doseči,« je poudaril. In še, da se je uprl poskusom vplivanja na program gledališča, prav tako ni hotel nekaterih stvari reševati preko medijev.
Je pa priznal, da je prišlo med županom mestne občine Celje Matijo Kovačem in njim do trenj, na katera je opozoril neposredno, zasebno. »Tudi občina je podprla investicijo v mali oder in spremljajoče prostore, dogovorili smo se za financiranje, prilagodili načrte, izpeljali postopke, prevzemali obveznosti. Ko je bilo treba iti do konca, je občina od svojih zavez odstopila. A sam sem ves čas igral pošteno igro,« pravi Golob, ki je prepričan, da mandata ni izgubil zaradi rezultatov, pač pa zaradi politike.
»Preživel sem marsikaj in tudi to bom. Ponosen sem na vse, kar smo v teh letih ustvarili, čas pa bo pokazal, kdo je deloval v interesu gledališča, kdo v lastnem in, še slabše, kdo v interesu politike,« je sklenil Golob.