V krškem Evrosadu, vodilnem slovenskem pridelovalcu in distributerju sadja in zelenjave, letošnjo sezono ocenjujejo kot slabo, in to že drugo leto zapored. Lani je pridelovalce prizadela pozeba, letos suša. »Zimsko-spomladanska suša je naredila neverjetno škodo, saj so po obilnem cvetenju v maju sadeži nato na veliko odpadali. V poletnih mesecih so suša in vročinski valovi ter nato oktobrsko dolgo obdobje megle naredili še dodatno škodo,« pojasnjuje direktor Evrosada Boštjan Kozole. Izpad pridelka je bil 60-odstoten, celotno škodo pa ocenjuje na 75 do 80 odstotkov.
Poleg jabolk zdaj še drugo
sadje in zelenjava
Ker z jabolki ne bi mogli več zagotavljati rentabilosti, so se v Evrosadu pred nekaj leti odločili, da svoj nabor pridelkov razširijo. Če so še leta 2018 jabolka predstavljala 95 odstotkov Evrosadove proizvodnje, je jabolk zdaj »le« še 55 odstotkov, ostalo so druge vrste sadja, jagodičevje, zelenjava, krompir. V prihodnjih letih bodo, kot pravi Kozole, ta trend nadaljevali. »Naš cilj je večja samooskrba Slovenije s sadjem, zelenjavo in krompirjem,« poudarja. Evrosad je pred leti izvažal dve tretjini pridelanega sadja, danes izvozi le še tretjino pridelkov, večinoma jabolk v začetku sezone, vse ostalo je namenjeno domačemu trgu.
Ob tem Kozole izpostavlja vsesplošno draginjo, ki pa se pri ceni jabolk ne odraža. Ta je po njegovih besedah že od januarja, razen kratkotrajnega rahlega povišanja cene v poletnih mesecih, na približno enaki ravni, čeprav se je podražilo vse, kar potrebujejo za pridelavo sadja in zelenjave. Dražji so tako delovna sila kot fitofarmacevtska sredstva, gnojila, prevoz, embalaža. »Danes so jabolka cenejša kot povprečna skodelica kave. To je nespoštljivo do vseh, ki se celo leto trudijo s pridelavo. Meso, mlečni izdelki, pijače so se v prvi polovici leta drastično podražili. Le sadje in zelenjava sta imela negativen trend,« pravi Kozole.
Ob naravnih ujmah, podnebnih spremembah in vsesplošni draginji, ki jih pestijo, pa se pridelovalci borijo še z birokrati iz Bruslja. »Predlog o drastičnem zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) lahko pripelje do popolne prekinitve pridelave sadja in zelenjave. K sreči temu naše ministrstvo nasprotuje. Pričakujemo, da bo prevladal razum in da bodo evropski poslanci podprli zmerno uporabo FFS. Le tako bomo lahko v Evropi še naprej pridelovali sadje in zelenjavo. V Sloveniji je nabor dovoljenih FFS že zdaj bistveno manjši kot v večini ostalih evropskih držav,« dodaja Kozole.
Po enem od predlogov naj bi na vodovarstvenih območjih in območjih Nature 2000 uporabo FFS celo popolnoma prepovedali, to pa bi po Kozoletovih besedah za slovensko kmetijstvo pomenilo katastrofo. S tem bi se slovenska pridelava sadja in zelenjave zmanjšala za več kot polovico. »Če upoštevamo še predlog ukrepa za bistveno zmanjšanje uporabe FFS na ostalih območjih, resne pridelave sadja, zelenjave in ostale hrane ne bi bilo več.«
Ozaveščanje o pomenu slovenskih pridelkov
V Evrosadu zaključujejo tudi dvoletni projekt Evrosadova tržnica, podprt z evropskimi sredstvi, pri katerem je sodelovalo dvanajst pridelovalcev sadja in zelenjave iz Posavja in bližje okolice. Glavni cilj je lažja dostopnost in oskrba lokalnega prebivalstva in javnih zavodov s kakovostnim in svežim domačim sadjem in zelenjavo ter večja prepoznavnost manjših lokalnih pridelovalcev in njihovih pridelkov, pojasnjuje vodja prodaje pri Evrosadu Boštjan Novak. Med drugim so lani v Krškem odprli tudi lično urejeno tržnico z domačimi pridelki in izdelki lokalnih pridelovalcev.
Evrosad zaposluje okoli 120 ljudi ter od 150 do 200 sezonskih delavcev. Sodeluje z okoli 40 kooperanti, ki imajo skupaj 275 hektarjev zelenjadarskih površin in sto hektarjev sadjarskih površin. Lastnih površin ima Evrosad v Krškem okoli 250 hektarjev, na Blanci 85 hektarjev in v Ormožu 116 hektarjev.
