Zaradi poseka dreves na Rožniku je inšpektorica za naravo in vode mestni občini Ljubljana maja letos izdala odločbo, s katero je ustavila nadaljnji posek v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Zahtevala je, da občina pred morebitno nadaljnjo sečnjo pridobi strokovno mnenje in naravovarstvene pogoje zavoda za varstvo narave. Občina se je na inšpekcijsko odločbo pritožila, ministrstvo za naravne vire in prostor pa ji je sredi julija ugodilo. Odpravilo je inšpekcijsko odločbo in inšpekciji naložilo, da ponovno odloči v postopku.
Ministrstvo je ugotovilo, da inšpektorica ni natančno opredelila, kateri člen zakona o varstvu narave ali na slednjem temelječi predpis je občina kršila s posekom dreves. Iz obrazložitve inšpekcijske odločbe tudi ni bilo razvidno, ali oziroma kako je posek vplival na stanje rastlinskih in živalskih vrst oziroma njihovih habitatov, kaže odločba ministrstva. Slednje je opozorilo še, da inšpekcija v opravljenem postopku ni denimo razjasnila nasprotja med izjavama predstavnice ljubljanske enote zavoda za varstvo narave in predstavnikom Voke Snage, ki krajinski park upravlja. Predstavnica zavoda naj bi trdila, tako ministrstvo, da je na varstvenem območju hrošča puščavnika zaradi poseka najverjetneje prišlo do poškodb ekosistema, predstavnik Voke Snage, ki park upravlja, pa naj bi dejal, da na pretežnem delu območja, kjer se nahaja populacija hrošča puščavnika, sečnja minulo zimo še ni potekala. V ponovljenem postopku bo inšpektorica morala odpraviti navedene pomanjkljivosti in se opredeliti do vseh izjav in dokazov strank.
Občinski posek prijavil zavod za varstvo narave
Prijavo inšpektoratu zaradi poseka dreves na Rožniku je dal ravno zavod za varstvo narave. Vodja ljubljanske območne enote Alja Grošelj nam je junija pojasnila, da so prijavo oddali, potem ko so »na terenu ugotovili, da poseg škoduje naravi«.
Občina je na približno pet hektarjev velikem območju nameravala posekati 389 dreves. Dokler ni ukrepala inšpektorica, je padlo že okoli dvesto dreves. Upravičenost posega so na magistratu utemeljevali z dejstvom, da je zavod za gozdove dovolil posek tolikšnega števila dreves na podlagi veljavnega gozdnogojitvenega načrta, ki mu je pozitivno mnenje leta 2015 dal tudi zavod za varstvo narave. Zahtevo inšpektorice po dodatnem mnenju in soglasju naravovarstvenega zavoda so zato na občini označili kot neutemeljeno. Alja Grošelj nam je v odgovoru pojasnila, da zakonodaja od lastnika, ki želi izvesti posek dreves, ne zahteva pridobitve mnenja zavoda za varstvo narave za posamezen posek, temveč zavod mnenje poda zgolj med pripravo gozdnogospodarskega načrta. Na to so po izdaji inšpekcijske odločbe opozorili tudi inšpektorico, je še dodala Grošljeva.
»Predstavniki zavoda za varstvo narave so bili vabljeni k postopku izbire drevja za posek, čeprav zakonodaja tega izrecno ne zahteva, vendar se postopka niso udeležili,« je občina zatrjevala v pritožbi na inšpekcijsko odločbo. Grošljeva je pojasnila, da jih je o poseku obvestil upravljalec krajinskega parka, od katerega pa so takrat prejeli informacijo, da nameravajo posekati 70 dreves. Šele iz inšpekcijske odločbe so na zavodu izvedeli, da je za posek odkazanih 389 dreves.
Na grajskem griču bodo sekali drevesa
Posek dreves na Rožniku je med Ljubljančani sprožil burne reakcije, zaradi katerih se je občina morala otepati očitkov, da gre za golosek in da se bo nekdo na račun posekanih dreves okoristil. Občina, upravljalec krajinskega parka in zavod za gozdove pa so pojasnjevali, da odkazana drevesa niso bila več vitalna in so ogrožala stabilnost gozdnega sestoja, zagotavljali so tudi, da je bil gozd potreben pomladitve in obnovitve.
Zadnjih nekaj tednov pa občane razburja novica, da bo ljubljanska občina drevesa sekala tudi na grajskem griču. Na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so to informacijo potrdili, vendar podrobnosti še ne morejo razkriti, ker niso še dorečene oziroma usklajene. Pojasnili so, da je posek dreves predviden na območju, ki ga omejujejo tirna vzpenjača, razgledna pot, stavbe na Mestnem in Starem trgu ter Mačja steza in ulica Reber. Gozdarji dreves še niso odkazali, na občini prav tako še ne morejo napovedati, kdaj se bodo dela začela. »Bomo pa poseg pred izvedbo del natančneje predstavili širši javnosti,« so napovedali na oddelku. V odgovoru na vprašanje nekega občana so še poudarili, da »iščemo najboljše rešitve za navedeno območje, ki bi kar najbolj sledile smernicam sonaravnega razvoja mestnega gozda in mesta nasploh, k čemur vseskozi stremimo«.
Občino skrbijo erozijski procesi na strmih pobočjih grajskega griča, ki ob »intenzivnih padavinah povzročajo tokove blatne gošče, pomešane s kamenjem in manjšimi skalami, in predstavljajo nevarnost za objekte«. »Prav tako varnost ogroža zelo velik del drevja, ki zaradi neustreznega habitusa ne prispeva k stabilnosti pobočja, zato obstaja velika verjetnost, da se to drevje prevrne, kar ogroža stabilnost brežine,« so še dodali. A na družbenih omrežjih občani pojasnila občine jemljejo s skepso, češ da ravno drevje s svojim koreninskim sistemom pomaga preprečevati erozijo.
Na zavodu za varstvo narave so zagotovili, da ne nasprotujejo »tehtno premišljeni, strokovno utemeljeni in med pristojnimi institucijami usklajeni sečnji zaradi zagotavljanja varnosti premoženja in ljudi ter ohranjanja vedut, vendar mora biti potreba po tem s strani lastnika nedvoumno dokazana«. Zavod je leta 2021 »na podlagi vloge mestne občine Ljubljana, v kateri se je obseg sečnje nanašal na odstranitev dreves, ki ogrožajo premoženje in ljudi na območju nad Mestnim in Ciril-Metodovim trgom, izdal strokovno mnenje s pogoji, ki z namenom ohranjanja ekoloških lastnosti ekosistema vsebujejo zahtevo po zgolj posamični odstranitvi nevarnih dreves oziroma zahtevo po ohranitvi tistih dreves, ki zagotavljajo ohranjanje vitalnosti gozda in ekološkega ravnovesja,« je povedala Alja Grošelj.
