Sproščen najstniški smeh, za katerega je poskrbela samokolnica, polna zemlje, je bil dovolj zgovoren dokaz, da se mladi na Poletni šoli gradnje in okolja na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo nadvse zabavajo. Za ustrezno varnost so si nadeli tudi zaščitne čelade in opravili celo kakšno vožnjo več, kot bi bilo potrebno. »Za fakulteto, na parkirišču, smo izkopali luknjo v zemljo. To zdaj odvažamo h grmovju,« nam je hitela pripovedovati skupina fantov, ki so se spoznali v poletni šoli. Več kot očitno je bilo, da nihče od njih ni pogrešal ne telefona ne kakega drugega zaslona.
Z mladimi izdelali genialno konstrukcijo
Velika zanimivost letošnje poletne šole je bila zagotovo »gradnja« mostu. Lahko bi tudi rekli, da so udeleženci poletne šole da Vincijev leseni samonosni most postavili za študente fakultete. »Pravzaprav smo že nekaj časa ugotavljali, kako doseči, da študentje v zimskih in deževnih mesecih ne bi prinašali blata v prostore fakultete. Lahko bi sicer postavili deset betonskih plošč, ampak v tem primeru ne bi imeli zdaj mostu,« je povedal dobro razpoloženi Goran Turk, profesor mehanike, in dodal, da se je ideja, da z mladimi izdelajo genialno konstrukcijo, kakršna je da Vincijeva, izkazala za pravo.
In čeprav je bil v osnovi da Vincijev samonosni most izdelan v gozdu in iz materiala, ki je med gradnjo inovatorju prišel pod roko, bo »sodobni« most veliko trdnejši. »Most je sestavljen iz treh delov, pocinkano jeklo pa nam je olajšalo konstruiranje. Sicer pa bo most izdelan iz lesa, ki smo ga nažagali v naših delavnicah,« je povedal Turk, preden se je ponovno posvetil finesam gradnje.
In ko smo skupaj s tečajniki že skoraj pozdravili postavitev mostu, je od nekod priletela pripomba, da tako ne gre. Zgornji del mostu je le za nekaj centimetrov odstopal od roba ploščadi pod nastreškom. A kot je dejal Turk, »dokler je zraven Jože, ne gre za sklepanje kompromisov. Vse mora biti natančno.« Zato so mladi poprijeli za delo, most razstavili in lesene dele ponovno odnesli v kletno delavnico, kjer fakulteta shranjuje žage.
Po adrenalin v Celje
Medtem smo poklepetali s tremi najstniki, ki so s zanimanjem spremljali gradnjo mostu in pri njej sodelovali. »Seveda je večina od nas poznala vsaj enega od izumov velikega uma Leonarda da Vincija. Tudi za njegov most vemo, mislim, da smo o njem govorili pri fiziki ali pri pouku tehnike,« nam je povedala Ana Kozmus Trajkovska, ki bo 1. septembra šolanje po končani devetletki nadaljevala na umetniški gimnaziji v razredu za sodobni ples. Tako kot ona se je tudi nekaj let mlajši Jure Lampelj počitnic na fakulteti udeležil že drugo leto. »Preden smo se lotili gradnje samonosnega mostu za stavbo fakultete, je vsak od nas v učilnici izdelal svojo maketo. Najtežje je bilo začeti. Ko smo ugotovili sistem gradnje, pa je steklo,« je povedal Jure in dodal, da so dobili navodila s slikami in koraki, kako do mostu. »A kot je povedala že Ana, smo imeli na začetku nekaj težav. Tudi meni se je med gradnjo zlomilo nekaj tanjših palčk,« je priznal Jure.
Gradnja mostu pa še zdaleč ni bila edina aktivnost poletne šole. Mladi so izvajali različne geodetske meritve s sprejemniki GNSS, naredili zakoličbo, sodelovali pri različnih eksperimentih v vodarskem laboratoriju in tako na zanimiv način spoznavali praktično delo inženirjev gradbeništva, geodezije in vodarstva. »Včeraj smo bili v Celju, obiskali njihov Tehnološki muzej ter sproščali adrenalin na poletnem sankališču in v adrenalinskem parku,« nam je povedala učenka Bianka Plaznik Bilić iz Medvod, ki je počitnice na fakulteti, na predlog staršev, obiskala prvič.
Tudi docent Klemen Kozmus Trajkovski je bil navdušen nad potekom aktivnosti. »Glede na povratne informacije, ki jih dobivamo od staršev in udeležencev, so ti zadovoljni v naši družbi. Prav tako je treba za počitniško varstvo plačati zgolj simbolično ceno, kajti visoki strošek še vedno krije fakulteta,« je pojasnil Kozmus Trajkovski, ki pa verjame, da so tovrstni projekti še vedno odlična promocija študija.
