Tam, kjer danes stojita Intercontinental in stolpnica S2, je v 19. stoletju v dvonadstropni stavbi z mansardo deloval hotel Bavarski dvor (Bayerischer Hof), ki je današnjemu kompleksu med Dvoržakovo in Pražakovo ulico ob Slovenski cesti dal ime. Hotel je ime verjetno dobil v čast avstrijske cesarice Elizabete (Sisi), ki je bila doma iz Bavarske. Kot četrti otrok Maksimilijana Bavarskega in princese Ludovike Bavarske se je rodila 24. decembra 1837 in se pri sedemnajstih letih poročila s Francem Jožefom ter nato živela na Dunaju. Mladi par je Ljubljano obiskal leta 1856, ko je po novi železnici z Dunaja potoval v Trst. Ali je spal v hotelu Bavarski dvor, ni znano, čeprav zgodovinske domneve govorijo o tem, da je cesarski protokol najbrž narekoval drugačno prenočišče.
V Ljubljani se je po priljubljeni cesarici imenovala tudi otroška Elizabetna bolnica in ob njej Elizabetna ulica, čeprav sta imeni takoj po propadu Avstro-Ogrske izginili, v obeh Jugoslavijah pa se je današnja ulica Janeza Pavla II. imenovala Zrinjskega ulica. Do danes pa je vse zgodovinske spremembe preživelo poimenovanje Bavarski dvor, čeprav fizičnih sledi hotela tudi ni že več 60 let.
Med gosti tudi Ressel
Poslopje ljubljanskega hotela, ki je stal ob nekdanji Dunajski cesti, je leta 1851 zgradil Henrik Stadler. Med gosti tega hotela je bil denimo tudi Josef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka, ki je na svoji službeni poti skozi Ljubljano zaradi tifusa tu leta 1857 umrl, čeprav ni znano, ali se je to zgodilo v samem hotelu ali so ga prepeljali v bolnišnico. Pokopan je na ljubljanskem Navju, kar zaznamuje tudi spomenik.
Stadler je hotel po petih letih prodal Lambertu Karlu Lukmanu, razcvet pa je doživel, ko ga je prevzela njegova hčerka Amalija, ki se je poročila z uspešnim trgovcem Ivanom Vilharjem. Lastnika hotela sta postala leta 1876, pri njiju pa so prenočevali domači in tuji gosti, ki sta jim do železniške postaje, kar sicer ni bilo daleč, ponujala tudi prevoz z omnibusom.
Čez čas sta hotel z restavracijo dala v najem in do leta 1910, ko je stavbo kupila Gospodarska zveza, so se v njem zvrstili različni najemniki. Z novim lastnikom so v začetku 20. stoletja v stavbi namesto hotelskih sob in restavracije nastali pisarne in skladišča, leta 1962 pa so stavbo zaradi preurejanja tedanje Titove ceste porušili. Na njenem prostoru je naprej zrasla poslovna stolpnica in pred nekaj leti še luksuzni hotel, ki sooblikuje severna mestna vrata.
