Čeprav je ljubljanska upravna enota 23. novembra letos izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo centra znanosti med Barjansko cesto, Riharjevo ulico in Gradaščico, si skorajšnjega začetka gradnje ne moremo obetati. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so pojasnili, da je vlada Janeza Janše v začetku letošnjega leta sprejela odločitev o ustavitvi projekta.
Razložili so, da je služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko konec leta 2021 naročila analizo izvedljivosti projektov, ki so bili vključeni v operativni program za izvajanje kohezijske politike od leta 2014 do 2020. Med njimi je bil tudi center znanosti. Analiza je pokazala, da investicijska dokumentacija za center znanosti ni bila pravočasno potrjena in da javni naročili za izbor gradbinca in dobavitelja opreme ne bi bili objavljeni pravočasno. Na ministrstvu so pojasnili še, da je prišlo do zamika pri izdaji gradbenega dovoljenja (pridobitev slednjega so načrtovali marca letos). Projekta torej ne bi mogli dokončati do konca leta 2023, ko se izteče pravica do porabe evropskih sredstev za obdobje 2014–2020. Spomnimo, računsko sodišče je v letošnjem revizijskem poročilu ministrstvo za izobraževanje okrcalo zaradi neučinkovitega vodenja projekta.
Kje bodo vzeli denar, ni jasno
Na ministrstvu pravijo, da si bodo »prizadevali, da bi za projekt zagotovili vire financiranja«, toda več kot toliko nam o kratkoročnih načrtih s centrom znanosti niso znali povedati. Potrdili so, da v finančni perspektivi 2021–2027 za tovrstne projekte denarja ni. Na nepovratna evropska sredstva za center znanosti zato ne gre računati. Kje in predvsem kdaj bodo našli denar za projekt, ki je po prvih ocenah vreden 31,2 milijona evrov, ni jasno.
Kot ključni razlog za zamude in posledično nezmožnost črpanja evropskih sredstev v minuli finančni perspektivi je ministrstvo računskemu sodišču navedlo dolgotrajen postopek pridobivanja zemljišč od mestne občine Ljubljana. Ministrstvo jih je kupilo šele novembra 2020.
Magistrat je bil lastnik približno polovice zemljišč, potrebnih za gradnjo centra znanosti. Zemljišča je nameravala občina pred leti kot soinvestitorica vložiti v skupni projekt z ustanovo Hiša eksperimentov in državo, je pojasnil župan Zoran Janković. Lastništvo zemljišč je postalo problem v trenutku, ko občina ni več hotela sodelovati pri projektu. Janković je povedal, da se je občina umaknila po tem, ko je postalo jasno, da se vodja Hiše eksperimentov Miha Kos in predstavniki ministrstva ni mogli dogovoriti o vsebini bodočega centra znanosti. »Mi pa pri projektu nismo hoteli sodelovati brez Hiše eksperimentov,« je dejal Janković in pojasnil, da je bil ravno Kos pobudnik projekta. Kos je leta 2019 dejal, da je zasnoval idejo o tovrstnem centru z opisi dejavnosti, potrebnimi prostori in delovnimi mesti. A nekaj let pozneje je ministrstvo, tako Kos, samovoljno iz imena projekta izbrisalo Hišo eksperimentov. Država »ni bila pripravljena dati zagotovil, da bo Hiša eksperimentov ohranila svojo avtonomnost in da bo njen avtorski vložek ustrezno ovrednoten,« je takrat pojasnil Kos.
Je bil nakup dveh parcel smotrn?
Ministrstvu zato ni preostalo drugega, kot da pridobi še občinska zemljišča. Sprva so se dogovarjali o zamenjavi nepremičnin, a na koncu pa je padla odločitev, da ministrstvo zemljišča kupi. A kot razkriva poročilo računskega sodišča, je ministrstvo od občine kupilo tudi dve parceli, ki se nahajata v neposredni bližini bodočega centra znanosti, nista pa nujno potrebni za njegovo gradnjo. Računsko sodišče je to ocenilo kot nesmotrn nakup, na ministrstvu pa so pojasnili, da je občina prodajo zemljišč, ki jih je država neizogibno potrebovala za gradnjo centra znanosti, pogojevala z nakupom omenjenih dveh parcel. Jankoviću se ne zdi, da bi država zaradi nakupa spornih parcel ravnala nesmotrno, saj pravi, da bi po zgraditvi centra znanosti uporabljala tudi ti zemljišči. Za občino pa po županovi oceni tudi ne bi bilo smiselno, da v lasti ohrani dve parceli, druge pa proda.
