Župan Zoran Janković je po ponedeljkovem neuspelem poskusu mestne opozicije, da bi ustavila gradnjo spornega kanalizacijskega kanala C0, vztrajal, da bo občina projekt končala še letos. »S polno paro bomo gradnjo nadaljevali. Tiste, ki gradnjo ovirajo, pa bomo odškodninsko preganjali,« je napovedal Janković. Občina je že pred leti vložila odškodninsko tožbo proti enemu od solastnikov zemljišč ob trasi kanala, Alešu Mrzelu, a je tožbo na prvi stopnji izgubila.
Gradnja trenutno poteka na dveh lokacijah med Ježico in Rojami, v ponedeljek bodo odprli še tretje gradbišče na trasi kanala, je napovedal Janković. Občina mora zgraditi še okoli 2,5 kilometra sicer 12,1-kilometrskega odseka. Gradbeno dovoljenje ima za skoraj vso dolžino, manjka ji še za odsek pri stoženskem hipodromu, ki je po županovih besedah dolg 160 metrov.
Predlog dvanajstih opozicijskih mestnih svetnikov, naj občina gradnjo kanala C0 ustavi in najde alternativno rešitev za odvajanje odpadnih voda ter tako ohrani že odobrena evropska kohezijska sredstva, je Janković označil za nerealen in populističen. Dejal je, da boljše alternative ni in da občina ne more spreminjati projekta, ne da bi izgubila evropska sredstva. Izpostavil je, da opozicija leta 2008, ko je mestni svet potrjeval predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta za umestitev kanalizacijskega zbiralnika C0 od Ježice do Sneberij, ko je torej še bil čas spremeniti projekt, ni imela pripomb. Za ta načrt so takrat glasovali tudi trije od svetnikov iz vrst SDS.
Pritožba tudi zaradi ustavljenega inšpekcijskega postopka
Janković je znova zagotovil, da občina kanal gradi na svojih zemljiščih skladno s pravnomočnimi gradbenimi dovoljenji. A svetnica Ksenija Sever (SDS) je na ponedeljkovi sicer nesklepčni izredni seji mestnega sveta izpostavila, da na delu trase kanala C0 občina vgrajuje armiranobetonsko kineto, ki je gradbena dovoljenja niso predvidela. Po njenem mnenju bi morala torej občina bodisi spremeniti gradbeno dovoljenje ali pridobiti novega.
Župan zanika, da bi kineta, ki jo je občina naknadno vključila v projekt, da bi na občutljivem vodovarstvenem območju dodatno zaščitila vir pitne vode, predstavljala kršitev gradbenega dovoljenja. Pri tem se sklicuje na ugotovitve gradbene inšpekcije, ki je v zadnjih letih preverjala številne sume kršitve gradbene zakonodaje. V leta 2019 začetem inšpekcijskem postopku je gradbeni inšpektor namreč ugotovil, da je »izvedbo betonskih kinet skladno s 66. členom gradbenega zakona kot odstopanje od gradbenega dovoljenja odobril vodja projekta ter z vnosom v projekt za izvedbo pisno potrdil in preveril projektant. S pisno izjavo ter z vpisom v gradbeni dnevnik je spremembo potrdil tudi nadzornik.« Ker inšpektor ni ugotovil kršitev gradbene zakonodaje, je s sklepom 20. aprila lani inšpekcijski postopek ustavil.
Toda na inšpektoratu za okolje in prostor so povedali, da so prejeli pritožbo na sklep, ki jo sedaj obravnava ministrstvo za naravne vire in prostor. Izvedeli smo, da je pritožbo vložil Mrzel, ki ministrstvo opozarja, da gradbeni inšpektor ni ugotovil dejanskega stanja. Ministrstvu je med drugim predlagal, naj sklep inšpektorja odpravi in postopek vrne na inšpekcijo, ki naj nadaljuje nadzor in zasliši vse stranke, ki jih omenjena gradnja zadeva.
Arso: Potrebna je presoja
vplivov na okolje
Zaradi vgradnje kinete je agencija za okolje septembra 2020 izdala sklep, da mora občina opraviti presojo vplivov na okolje. S predloženo dokumentacijo občina namreč po oceni agencije ni pojasnila, kako bo zagotovila, da v primeru potresa ne bi prišlo do poškodb na kanalu C0 in posledično do izpusta fekalij v podzemne vode. Še več, od občine je agencija želela dokaz, da ne bo ravno kineta v primeru močnih premikov tal predstavljala grožnje za poškodbe kanala. Nekdanji direktor javnega podjetja Voka Snaga Krištof Mlakar je v preteklosti zagotovil, da je kanal C0 projektiran tako, da bi vzdržal tudi potres desete stopnje po evropski lestvici.
Čeprav sta od takrat minili dve leti, presoja vplivov na okolje še vedno ni bila opravljena. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so nam povedali, da je občina zaradi sklepa iz leta 2020 na upravnem sodišču sprožila upravni spor. Janković je pojasnil, da so se pritožili zato, ker je agencija za okolje pred leti že odločila, da za projekt ne potrebuje okoljevarstvenega soglasja, leta 2020 pa je isti organ izdal popolnoma drugačno mnenje. A ne gre za povsem enaka postopka, saj je v zadnjem sklepu agencija za okolje upoštevala tudi vgradnjo kinete, česar občina pred leti, ko je agencija odločala prvič, sploh še ni načrtovala.
Ob tem je Janković dodal, da se je agencija za okolje s tem postopkom začela ponovno ukvarjati, ko je bilo vprašanje gradnje kanala C0 že spolitizirano. Toda agencija je o presoji vplivov na okolje ponovno odločala, potem ko jo je občina sama zaradi vgradnje kinete zaprosila za predhodni postopek, v katerem agencija oceni, ali investitor za določen poseg potrebuje okoljevarstveno soglasje.
Kmetijska in gozdna inšpekcija ugotovili nepravilnosti
Velja omeniti, da so v preteklih letih gradnjo kanala C0 obravnavale še nekatere druge inšpekcijske službe. Kmetijska inšpekcija je uvedla tri postopke in v enem ugotovila nepravilnost. In sicer so gradbeni delavci izkopani material odlagali na območju zunaj gradbišča. Ker je izvajalec v določenem roku odpravil nepravilnost, mu inšpekcija ni izrekla denarne kazni.
Drugače je bilo pri nadzoru gozdarske inšpekcije, ki je uvedla dva postopka in v enem ugotovila nepravilnosti. »Gozdarska inšpekcija je v postopku ugotovila, da je prišlo do sečnje dreves v nasprotju z izdano odločbo Zavoda za gozdove Slovenije o dovolitvi poseka izbranih dreves,« so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po naših informacijah je družba Gratel na enem od odsekov trase kanala C0 namesto v približno šestmetrskem pasu opravila posek v širini okoli 20 metrov in torej podrla tudi več dreves, ki jih zavod za gozdove ni odobril za posek. »Gozdarska inšpekcija je uvedla prekrškovni postopek z izrekom globe,« so povedali na kmetijskem ministrstvu. Izvajalec je plačal 3500 evrov.
