Potniški center Ljubljana (PCL) bo gotovo vplival na potek javnega prometa in spremenil navade potnikov. Kako in na kakšni strokovni podlagi se bo novemu centru prilagodil javni potniški promet (JPP), je še vedno uganka. Težava trenutne postavitve avtobusne in železniške postaje je v oddaljenosti od Bavarskega dvora, ki je glavna prestopna točka za avtobuse Ljubljanskega potniškega prometa (LPP). Z vzpostavitvijo novega centra, ki predvideva avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, bo prestop med mestnim in krajevnim prometom še bolj oddaljen.
Ključno vprašanje je: na kakšen način bo PCL res »center«, se pravi, da bo karseda učinkovito in smiselno povezal mestni, primestni, krajevni, meddržavni in železniški promet? Dr. Simon Koblar z Urbanističnega inštituta RS (UIRS) opozarja, da ta kompleksna naloga morda presega kapacitete domače stroke, saj za tako zapletene prometne sisteme nimamo strokovnjakov z ustreznimi izkušnjami.
V uredništvu Dnevnika hranimo zaključno poročilo analize Prometna študija variant poteka prog JPP na širšem območju nove Avtobusne postaje Ljubljana. Poročilo so aprila letos pripravili na Prometnotehniškem inštitutu, naročnika pa sta LPP in Slovenske železnice (SŽ). Kakšen bo vpliv te študije na dejansko končno ureditev prometa, ni znano. Z Mestne občine Ljubljana so nam sicer sporočili, da bodo podrobnosti izvedbe projekta PCL in okoliške javne prometne infrastrukture javnosti predstavili predvidoma septembra.
V 92 strani dolgem poročilu avtorji predstavijo rezultate analize potovalnih navad, iz katere izpeljejo različne predloge za prilagoditev javnega prometa glede na predvideno umestitev nove avtobusne postaje v prostor. Z različnimi metodami med drugim analizirajo prometni tok, obremenjenost linij, proučujejo potovalne navade potnikov glede na posamezna postajališča itd. Predlagajo več različnih prilagoditev. Za primestni in medkrajevni promet avtorji ne predlagajo večjih sprememb, pri mestnem prometu pa predlagajo Gospodarsko razstavišče »kot glavno prestopno točko«. Kot smo že omenili, bo avtobusni del PCL na Vilharjevi cesti. Kot alternativo za glavno prestopno točko predlagajo postajališče v podvozu na Dunajski, kar se jim zdi težje izvedljiva rešitev. Avtorji so do tega predloga prišli z analizo potovalnih navad potnikov, ki prestopajo z mestnega na medkrajevni promet preko linije številka 6, ki vozi po Dunajski cesti. Avtorji sami poudarjajo pomanjkljivosti analize, saj recimo niso razpolagali s podatki medkrajevnega prometa, prav tako v študijo ni bil vključen zasebni promet.
Preureditev ali prilagoditev?
Dr. Matej Gabrovec z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU meni, da je analiza pomanjkljiva, saj obravnava samo prestope z mestnih linij, ki vozijo po Dunajski, na medkrajevni promet, ne obravnava pa prestopov z mestnih avtobusov, ki pripeljejo iz drugih delov mesta. »Učinkovita prestopna točka mora omogočiti čim krajše peš poti med različnimi prevoznimi sredstvi. To pomeni, da morajo biti postajališča mestnega prometa ob izhodu z železniške in avtobusne postaje oziroma potniškega centra,« pojasni Gabrovec. Pri čemer še doda, da bi morali vzpostaviti nova postajališča LPP na Vilharjevi cesti in na Trgu OF, s teh postajališč pa bi morale potekati povezave proti vsem mestnim četrtim in glavnim vpadnicam. »Nujna je torej celovita sprememba omrežja mestnega prometa,« je jasen Gabrovec.
Površna metodologija
Simon Koblar z Urbanističnega inštituta je prav tako kritičen do vsebine in metodologije analize, saj recimo niso vključili podatkov vozovnic integriranega javnega potniškega prometa za medkrajevne linije, prav tako niso upoštevali prometa na postajališčih Razstavišče in Železna, ki sta prav tako blizu PCL. Med predlogi ni omembe krožne linije Dunajska–Vilharjeva–Železna–Linhartova–Dunajska, ki bi obkrožila potniški center. Kot smo že poročali, bodo imele omenjene ceste po prenovi in razširitvi rumene pasove za hitrejši potek javnega prometa. Koblar opozarja še na vrsto nedoslednosti pri navajanju podatkov, saj v določenih poglavjih nastopajo iste številke v različnih kategorijah. »Analiza obstoječih potovalnih vzorcev je sicer smiselna, vendar preveč odraža obstoječe stanje, da bi jo lahko neposredno uporabili za načrtovanje. V študiji niso niti poskušali oceniti, kolikšen delež potnikov prestopa z medkrajevnega avtobusnega in železniškega na mestni promet, niti ne citirajo starejših študij, kjer so bile takšne ocene že narejene,« je še dodal Koblar. Poudarja, da se po njegovem mnenju deležniki, ki so naročili študijo, zavedajo kompleksnosti in zahtevnosti naloge. Po njegovem mnenju pa študije, kot je ta analiza, ne dajejo primerne osnove za korektno preureditev mestnega potniškega prometa. Želi si, da bi k tako velikemu projektu povabili tudi kakšne tuje strokovnjake z ustreznimi izkušnjami.
Preberite še komentar: Javnost bevska, elaborati nastajajo
