Kot ugotavlja delovna skupina zdravstvenega ministrstva, je trenutna mreža nujne medicinske pomoči zaradi pomanjkanja družinskih in urgentnih zdravnikov nevzdržna, zato predlagajo reorganizacijo. Po njihovem predlogu bi tako v vseh zdravstvenih domovih ob delavnikih od 7. do 20. ure delovale akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja – kot nekakšne dežurne ambulante – kjer bi v urgentnih primerih zdravnik in medicinska sestra nudila nujno zdravniško pomoč vse do prihoda reševalnega vozila. Urgentne ambulante bi delovale le v večjih krajih. Predlog predvideva 12 urgentnih centrov in 20 satelitskih urgentnih centrov. Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da je projekt reorganizacije mreže še v fazi usklajevanja.
Napovedana reorganizacija mreže nujne medicinske pomoči in ukinitev službe nujne medicinske pomoči na območju občin Kamnik in Komenda sta izzvali odločen protest obeh županov in tudi direktorja Zdravstvenega doma (ZD) dr. Julija Polca Kamnik dr. Saša Rebolja. Po predlogu ministrstva naj bi bila namreč urgenca le še v Domžalah. »Pričakoval bi njihove argumente, zakaj je za ljudi bolje, da urgence v Kamniku ni več, operirajo pa z argumenti, da so urgentni centri prezasedeni, da so razmere za zdravnike slabe, da so utrujeni in izgoreli. Ne morem kupiti argumenta, da je urejene enote treba zapreti zato, da bodo kadri domnevno zapolnili enote, kjer so si ustvarili kaos tudi s tem, da so urgentne centre v mestih odprli brez filtra, tako rekoč za vsakega s ceste, ki mu ni več treba preko nobene lokalne nujne medicinske enote, ampak lahko gre direktno kar v sekundarni center,« je kritičen Rebolj. Kamniški župan Matej Slapar pri tem poudarja, da je predlog za ukinitev dostopa do urgentnega zdravnika nesprejemljiv, saj imata občini Kamnik in Komenda približno 37.000 prebivalcev.
Najbolj oddaljena točka
30 km stran
»Trenutno za paciente na našem območju skrbi urgentna ekipa z zdravnikom 24 ur na dan, vse dni v letu, služba nujne medicinske pomoči pa deluje ločeno od splošnih in družinskih ambulant. Izredno pomembno je tudi dejstvo, da je občina Kamnik hribovita, razgibana in da so njeni kraji precej oddaljeni od središča, lokalne ceste v dve tretjinah potekajo po hribovitem območju,« je povedal Slapar. Tako je najbolj oddaljena točka v kamniški občini od zdravstvenega doma oddaljena skoraj 30 kilometrov in kot je dejal župan, si je nemogoče predstavljati, da za takšne in podobne kraje predvidena sprememba ne bi pomenila težave. »Pred očmi moramo imeti dejstvo, da ob reševanju življenja šteje vsaka minuta, in nemogoče je pričakovati, da se bo vozilo nujne medicinske pomoči iz Domžal pripeljalo hitreje kot iz Kamnika. Ta ukrep je za občino Kamnik nesprejemljiv in ne predstavlja zdravorazumskega razmišljanja, kajti življenje je eno samo in ob vsaki nesreči štejejo ne le minute, temveč tudi sekunde.«
Predlog ministrstva za zdravje pravi, da bi kamniško urgentno ambulanto ukinili v celoti, nadomestila pa naj bi jo nekakšna dežurna ambulanta, ki bi delovala ob delavnikih od 7. do 20. ure. Reševalna vozila z reševalci bi bila sicer v kamniškem zdravstvenem domu na voljo nepretrgoma, zdravniki pa bi se na intervencije vozili iz predvidenega satelitskega urgentnega centra v ZD Domžale. »Občutek imamo, da bi se prezasedeni urgentni centri radi polastili našega kadra s tem, da bi se periferne urgence zaprle, kar se mi ne zdi sprejemljivo,« je še dejal direktor ZD Kamnik Rebolj.
Starejše prebivalstvo v
težko dostopnih krajih
Kot so še zapisali v protestni izjavi, ki so jo naslovili na ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, so ekipe kamniške nujne medicinske pomoči visoko strokovno usposobljene, poleg tega odlično poznajo območje, tudi višje ležeča gorska naselja. »Posledično se upravičeno sprašujemo, kako se bo na tako zastavljen predlog za reorganizacijo nujne medicinske pomoči odzvalo številno starejše prebivalstvo, ki živi v oddaljenih in težko dostopnih krajih Tuhinjske doline, doline Črne ter v zaselkih pod Krvavcem,« so navedli.
V pismu ministru vsi trije podpisniki opozarjajo tudi ne nesporno specifičnost Kamnika – na Javni zavod Cirius Kamnik, ki skrbi za otroke in mladostnike s posebnimi psihofizičnimi potrebami. »Zavod namreč obiskujejo otroci z resnimi zdravstvenimi obolenji, nekateri dihajo zgolj s pomočjo dihalne naprave – ventilatorja. Upoštevaje potrebo po permanentni dostopnosti nujnih zdravstvenih storitev v primeru nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja menimo, da bi bilo ob odsotnosti zdravnika v neposredni bližini (gre za oddaljenost približno 200 metrov) pri zapletih bolezni resno ogroženo zdravje in celo življenje oskrbovancev,« so zapisali.
