V diagnostičnem laboratoriju za aviarno influenco (AI) Nacionalnega veterinarskega inštituta ljubljanske veterinarske fakultete so okužbo z virusom ptičje gripe, zelo kužnega podtipa H5N1, potrdili pri poginjenih kokoših s kmetije Repnik v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem. Čeprav se je to zgodilo v petek, je kmetijsko ministrstvo, ki je upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin junija 2019 odvzelo samostojno PR-službo, javnost o tem obvestilo šele v soboto popoldne.
Omejitve v desetih občinah
Po podatkih uprave so imeli na tej kmetiji v prosti reji okoli tisoč kokoši nesnic, ki jih je bilo treba takoj vse usmrtiti in neškodljivo odstraniti. Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) je odredilo tudi trikilometrsko okuženo območje, ki zajema občini Cerklje in Komenda, ter desetkilometrsko ogroženo območje, ki sega v deset občin. Na območjih z omejitvami veljajo posebni ukrepi. Med drugim so znotraj tega območja, tako z njega in kot nanj, prepovedani premiki perutnine in njihovih proizvodov, razen po poprejšnji odobritvi pristojnega območnega urada uprave.
Kako je prišlo do okužbe z virusom ptičje gripe H5N1 na tej kmetiji, še ni znano. Dr. Brigita Slavec, vodja diagnostičnega laboratorija za AI, je poudarila, da je to za perutnino zelo nevarna bolezen, ta se lahko z virusom tudi hitro okuži. V rejo ga najpogosteje vnesejo prostoživeče vodne ptice, kot so race, gosi, labodi in čaplje, ki se pasejo na istih površinah ali se celo hranijo z njihovo krmo. »Ptice lahko izločajo virus, še preden pokažejo bolezenske znake ali pa so ti blagi, zato lahko virus širijo na širšem območju. Virus se prenaša kapljično z izločki ptic, ki okužijo krmo in vodo. Perutnina se lahko okuži tudi, če pride v stik z virusom v iztrebkih okuženih ptic, ki smo jih v rejo prinesli z obutvijo, vozili in drugo opremo, ali z okuženo krmo in vodo,« nam je pojasnila Slavčeva.
Ptičje gripe je vsako leto več
Od lanskega oktobra so slovenski veterinarji okužbo z virusom AI podtipa H5N1 poleg perutnine potrdili tudi pri 56 divjih pticah, od tega pri 53 labodih grbcih (največ na območju Lendave) ter po eni veliki uharici, sivi čaplji in črnem labodu. Pri slednjem so bolezen odkrili v ljubljanskem živalskem vrtu, kar je bil v Sloveniji prvi primer okužbe pri živalih v ujetništvu, medtem ko je omenjena gorenjska kmetija druga doslej s potrjeno okužbo pri perutnini.
Po navedbah Brigite Slavec je zadnja leta v Evropi vsako sezono več primerov visokopatogene aviarne influence, za katero sta značilni visoka obolevnost in smrtnost, tudi do stoodstotna. Od lanskega oktobra so AI potrdili že v 31 državah članicah EU. Te so do 23. februarja prijavile 1406 izbruhov pri prostoživečih pticah ter 929 pri domači perutnini in pticah v ujetništvu. Pri perutnini je bilo največ izbruhov v Franciji, na Madžarskem, Poljskem in v Nemčiji, pri divjih pticah pa v Nemčiji ter na Nizozemskem in v Franciji.
V Kambodži umrla okužena deklica
Ponekod po svetu so se s podtipom virusa ptičje gripe H5N1 okužili tudi ljudje, predvsem v azijskih in afriških državah, kjer živijo v tesnem stiku s perutnino. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je od leta 2003 v 21 državah okužilo 870 ljudi, umrlo jih je 458, največ v Egiptu, Indoneziji in Vietnamu. Zadnji smrtni primer so zabeležili pred dnevi, ko je v Kambodži zaradi okužbe s H5N1 umrla enajstletna deklica. Pozitiven je bil tudi njen oče, ki pa ni imel bolezenskih znakov. Svetovna zdravstvena organizacija je konec minulega tedna sporočila, da so testirali še enajst ljudi, s katerima sta bila omenjena v stiku, a so bili vsi negativni. Kambodža se po številu obolelih (58) in mrtvih (37) zaradi okužb z virusom ptičje gripe H5N1 uvršča na četrto mesto med vsemi državami. Okužbo pri ljudeh so tam prvič potrdili leta 2005, najbolj smrtonosno je bilo leto 2013, ko so imeli 26 okuženih in 14 smrtnih primerov, od leta 2014 do letošnjega februarja pa so imeli prebivalci Kambodže mir pred ptičjo gripo.
Nam najbližja država z umrlimi zaradi virusa H5N1 je Turčija. Tam so leta 2006 okužbo potrdili pri dvanajstih ljudeh, štirje so bitko z boleznijo izgubili. Lani so o dveh pozitivnih vzorcih pri zaposlenih poročali tudi z ene od perutninskih farm v Španiji, vendar nobeden od njiju ni imel bolezenskih znakov. Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije se ptičja gripa podtipa H5N1 običajno širi med bolno perutnino, občasno se lahko z nje prenese tudi na ljudi, prenosa s človeka na človeka pa na srečo še niso potrdili, saj bi to lahko vodilo v novo pandemijo. Strokovnjaki tudi ocenjujejo, da v Evropi tveganje, da bi se ptičja gripa prenesla na ljudi, ostaja majhno, tveganje za poklicno izpostavljene skupine, denimo za delavce na perutninskih farmah, pa je nizko do srednje.
