»Ambicija našega kluba je, tako kot velja tudi za ostale tovrstne klube, da se potapljamo in v tem uživamo ter to nadgrajujemo,« pravi potapljaški inštruktor in vodja Potapljaškega kluba Vrhnika Boštjan Turk. Kot pripoveduje, so klub pred tremi leti ustanovili na njegovem vrtu na Verdu, kjer imajo sedaj tudi svoje prostore. Ožji krog članov se tam srečuje tedensko in takrat kujejo načrte za potapljaške podvige. Organizirajo namreč izlete, raziskovanja, dogodke in tečaje. V klubu je sedaj že okoli 90 članov, prihajajo iz različnih koncev Slovenije, nekaj potapljačev je tudi iz Hrvaške. »Smo pisana druščina. Pri nas so vsi dobrodošli, gradimo na prijateljstvu,« še pove Turk. Kot pojasni, se veliko potapljajo v Jadranskem morju, po razbitinah, in tako na morskem dnu raziskujejo zgodovino. »Veliko je mogoče videti in vsako leto odkrijemo kaj novega,« poudari izkušen rekreativni, tehnični in jamski potapljač. Med letošnjimi potopi, na katerih so videli jastoge, škarpene, hobotnice, raka nagajivca in v okolici Murterja veliko želvo, glavato kareto, ki je v Jadranu redka, so si tako recimo pri Malem in Velikem Plavniku v Kvarnerju ogledali potopljene topove iz 19. stoletja. Sicer je, kot pravi potapljač, v jadranskih globinah veliko razbitin iz druge svetovne vojne, čeprav so pod vodo ostaline tudi iz prve svetovne vojne in drugih obdobij.
Razbitine druge svetovne vojne
Nedolgo nazaj, kot še pripoveduje Turk, so se s prijateljskim klubom iz Kamnika spustili do angleške motorne torpedne ladje MTB 697, potopljene leta 1945, ki je bila do sedaj neznana. Skupina tehničnih potapljačev TXR Team Slovenija iz kamniškega kluba Nova sub – to so izkušeni potapljači, ki se potapljajo globlje od 40 metrov – se je v začetku avgusta v kanalu med Krkom in Cresom spustila do 70 metrov globine. »Našli smo sprednji del motornega čolna, ki je raztreščen po dnu, ker je zapeljal na morsko mino. Poiskati moramo še zadnji del čolna. Po zapisih in pričevanjih je poškodovana angleška ladja, preden je potonila, še nekaj časa plula in so vojake uspeli evakuirati. Celotno zgodbo moramo sicer še raziskati in odkriti ostale dele čolna,« razloži Turk. Pri teh morskih raziskovanjih pogosto sodelujejo s hrvaškim potapljačem in podvodnim fotografom Danijelom Frko, ki »zgodovino stresa iz rokava«.
Prav njegova knjiga Blago Jadrana: Ronilački vodič po olupinama hrvatskog Jadrana (v prevodu Zakladi Jadrana: Potapljaški vodnik po razbitinah hrvaškega Jadrana) je med drugim navdih za načrtovanje raziskovalno-turističnih obiskov hrvaškega podvodnega sveta, ki jih organizirajo v Potapljaškem klubu Vrhnika. Kot pove Turk, je pred njimi potapljaški teden na Visu, kamor se bo odpravilo okoli 20 članov in članic. »Na Visu se bomo potapljali rekreativno, pet pa nas je tehničnih potapljačev in bomo šli na razbitine. Naš cilj je, da si ogledamo znamenit ameriški bombnik B-17, znan tudi kot 'leteča trdnjava', ki je eno najbolje ohranjenih letal iz druge svetovne vojne na svetu. Zanimiva je tudi grška ladja Michael N. Maris, ki je v bližini otoka Brusnik, najverjetneje zaradi napake v navigaciji, potonila leta 1932. Posebna je, ker je ena redkih ladij, obraščenih s koralami, imenovanimi gorgonije. To se le nekateri od načrtov, kaj nam bo uspelo videti, pa je odvisno od vremenskih razmer,« pojasni Turk. Hkrati poudari, da »potapljači v vsaki stvari najdemo nekaj lepega. Ali je to plavanje s tokom, opazovanje, odkrivanje zanimivega življenja ...« Ob tem je Turk tudi jamski potapljač, kar zahteva izkušenega, dobrega in suverenega potapljača. Za tovrstno raziskovanje ima na voljo zanimiv teren že v svojem lokalnem okolju, ob izviru Ljubljanice.
Del potopov vrhniškega kluba so tudi ekološke geste. Navada je namreč, da vsakič, ko gredo v vodo, s seboj vzamejo mrežasto vrečo in na kopno prinesejo smet, ki jo najdejo. »Vsako takšno dejanje šteje,« je prepričan Turk. Sicer v lokalnem okolju potapljači enkrat na leto poskrbijo za sistematično čiščenje Ljubljanice. »Ko smo ustanovili klub, smo se dogovorili, da bomo enkrat na leto nekaj naredili za svoj kraj, in tako smo letošnje poletje že tretjič očistili Ljubljanico na zaščitenem predelu od jezera Krnica in do 11. šole, kot domačini pravimo mostu med Verdom in Vrhniko.« V čistilni akciji, ki poteka v sodelovanju s krajevno skupnostjo in vrhniško ribiško družino, sodelujejo tudi drugi, prijateljski klubi vrhniških potapljačev.
