Maketa vodnega kolesa, ki je posnetek prve hidrocentrale na Slovenskem in simbolizira pomemben mejnik v elektroenergetski oskrbi Laškega, pri tamkajšnjem zdravilišču stoji od leta 2015. »Elektrika je bila v Laškem prisotna zgolj šest let po Edisonovem odkritju žarnice na žarilno nitko, žarnice pa so leta 1882 že razsvetljevale kopališče in zdraviliški park,« pravi Srečko Lesjak iz Elesa, tudi idejni vodja projekta postavitve makete ob zdravilišču. Proizvodnja elektrike na vodni pogon pa se je v Laškem začela leta 1885, le štiri leta zatem, ko se je začela v prvi hidroelektrarni na svetu v bližini Niagarskih slapov v Združenih državah Amerike. Lastnik laške elektrarne je bil Jacob F. Schoellkopf, ki so ga kmalu oklicali za kralja elektrike.

Vodno kolo poganjalo vodne črpalke, pa tudi elektriko

Leta 1882 je takratne »Laške toplice« kupil dunajski bogataš, svetovljan in športni zanesenjak Teodor Gunkel, z namenom, da bo tu ustvaril mondeno letovišče. Ob severni steni zgradbe je takrat dogradil tudi zgradbo za strojnico, ki so jo opremili z dvema sesalkama za črpanje termalne vode v višje ležeč bazen in kabine. Za pogon teh črpalk so uporabili vodo iz bližnjega potoka Rečica, na zunanji steni strojnice pa so postavili ogrodje z vgrajenim vodnim kolesom premera petih metrov in širine enega metra. V potok Rečica so vgradili lesen jez in vodo speljali po posebnem jašku, ki je tekel vzporedno s potokom pod železniško progo in cesto Celje–Laško do vodnega kolesa. Vodni pogon črpalk je deloval že leta 1882, kmalu zatem pa so izkoristili elektriko in na obstoječ vodni pogon vgradili še pogon elektro dinama za proizvodnjo električne energije. Električni tok so uporabljali za razsvetljavo kopališča in sprehajališča v parku, dinamo je imel jakost 5 kW in 110 V istosmerne napetosti. To je bila prva centrala na vodni pogon na Slovenskem in tudi prva žarnica z elektriko, proizvedeno na vodni pogon, je v Sloveniji zasvetila v Zdravilišču Laško, kjer letos od takrat mineva natanko 140 let. »V zgodovinskih zapisih o toplotnih vrelcih so v Laškem le-ti omenjeni že v času antične Celeie. Sledijo zapisi iz leta 1818 v graškem časopisu o tem, da so v bližini Laškega našli termalni vrelec, katerega temperatura dosega 35 stopinj Celzija in ima zdravilno moč, koristno zlasti za revmatične bolnike. Ob gradnji Južne železnice so delavci pod vodstvom inženirja Leopolda Rödela odkrili še dodatne termalne vrelce, zato je dal na tem mestu zgraditi kopališče. Ob njem pa tudi veliko vodno kolo, ki je z močjo vode iz potoka Rečica poganjalo črpalke in tako zagotavljalo pritok termalne vode iz globin na površje. Termalno kopališče, poimenovali so ga Kaiser Franz Josef Bad, so slovesno odprli 1. maja leta 1854,« navaja Nina Pader iz Thermane Laško.

V dunajskem časopisu oglaševal električno osvetlitev zdravilišča

Eden kasnejših lastnikov, že omenjen dunajski bogataš Teodor Gunkel, ki je toplice kupil leta 1882, pa je v Laškem ustvaril mondeno letovišče. »Istega leta je bila tu postavljena tudi prva električna centrala na vodni pogon na slovenskih tleh, z enosmernim tokom, ki je oskrbovala svetila po vseh prostorih zdravilišča, pa tudi sprehajališčih kopalnega parka. Z električnim tokom so bili oskrbljeni tudi prvi medicinski aparati,« pripoveduje Lesjak. In doda, da je nekdanji novinar Jure Krašovec našel zapis, da je prva žarnica v Sloveniji, z elektriko, proizvedeno na vodni pogon, v laškem zdravilišču zasvetila le tri leta po Edisonovem odkritju žarnice na žarilno nitko in eno leto po tem, ko so njegove žarnice prvič množično zasvetile na prvi mednarodni razstavi elektrike v Parizu. »Ta trditev je dolgo veljala za bogokletno, saj uradno velja, da je prva žarnica na slovenskih tleh zagorela 4. aprila leta 1883, ko je o tem, da je firma Karl Scherbaum v svojem parnem mlinu uvedla električno osvetlitev, poročal časopis Marburger Zeitung. Res pa je, da ne poznamo vira, iz katerega je črpal Krašovec,« pojasnjuje Lesjak.

Leta 2017 pa so, v sklopu priprav na novo stalno razstavo Tehniškega muzeja o začetkih elektrifikacije Slovenije, ob pregledu dnevnega časopisja iz leta 1883 naleteli na dva zapisa, ki potrjujeta, da je hidroelektrarna, s katero se je napajala električna razsvetljava Zdravilišča Laško (takrat Kaiser Franz Josef Bad), v letu 1883 že delovala. Lesjak se je zato s še enim Laščanom, Boštjanom Vrščajem, lotil brskanja po arhivih in našel članke, ki pritrjujejo, da je prva žarnica pri nas zasvetila v laškem zdravilišču, današnji Thermani Laško. »V dunajskem časopisu Neue Freie Presse je namreč Gunkel 7. marca 1883, torej slab mesec, preden smo lahko prebrali, da je prva žarnica zagorela v Mariboru, objavil reklamni oglas, v katerem je izpostavil zdravilno moč laških vrelcev, z mastnim tiskom pa je pisalo tudi: 'Električna osvetlitev, telegrafska in telefonska povezava v vseh stavbah ustanove.' To kaže, da se je Gunkel dobro zavedal prednosti tovrstne ponudbe. Sploh pa je oglase objavil v več dunajskih časopisih in ni verjetno, da bi v njih navajal neresnična dejstva,« je prepričan Lesjak. Obenem upa, da bodo ta zgodovinska dejstva upoštevali in uskladili do prihodnjega leta, ko bodo v Tehniškem muzeju odprli novo stalno razstavo o začetkih elektrifikacije Slovenije.