Ljubezen, spoštovanje, zaupanje, pogovor in prilagajanje. To so po besedah 91-letne Ivane Oblak in njenega moža Benjamina, ki bo junija slavil 90 let, najpomembnejše sestavine za dolgo in srečno zakonsko zvezo. Njuna skupna pot se je začela pred dobrimi sedemdesetimi leti v Kranju: Benjamin je takrat igral nogomet s prijatelji, Ivano pa je medtem ob sprehodu mimo nogometnega igrišča zadela žoga.
Prav ta je bila povod za njun prvi zmenek v kinu, ki je prerasel v prijateljstvo in ljubezen.
Oblakova sta 19. februarja v Domu upokojencev Kranj, kjer živita od lanskega aprila, praznovala svojo 70 let dolgo zakonsko zvezo, veselega dogodka ob njuni platinasti poroki pa sta se poleg njunih družinskih članov in prijateljev udeležila tudi kranjski župan Matjaž Rakovec in direktorica doma Nadja Gantar.
»V domu večkrat obeležujemo posebne obletnice. Lani smo praznovali kar tri rojstne dneve naših stanovalk, ki so dopolnile 102 leti. Letos julija bomo praznovali 100. rojstni dan naše stanovalke, v avgustu pa bo naša stanovalka dopolnila 103 leta,« je ob voščilu zakoncema Oblak in poskočnih vižah harmonike povedala animatorka v domu Jana Pungeršek.
Ples in kuhanje brinjevca
Ivanina in Benjaminova hči Ofelija Košir nam je zaupala, da je bil oče rojen v Rižani pri Kopru. Za tekstilnega tehnika se je izšolal v Mariboru in se kasneje zaposlil v kranjskem Tekstilindusu, med bivanjem v kranjskem samskem domu pa je spoznal svojo bodočo ženo Ivano, Kranjčanko, ki je na delo hodila v takratno tovarno Iskra.
Pozneje sta se zakonca preselila v stanovanje na Zlato polje, ko sta se jima rodila sin Zlatko in hči Ofelija, pa sta v Čirčah zgradila hišo. »Živeli smo zelo skromno, oče pa je več kot 40 let kuhal brinjevec, kar je naši družini omogočalo lažje življenje. Mama in oče sta imela lepo in pestro preteklost, bilo je živo in gibljivo. Rada sta pela in plesala ter trenutke preživljala v veseli družbi. Zelo rada sta tudi igrala šah in karte s prijatelji in včasih je bilo ob tem precej burno in glasno. V življenju so se jima pridružili tudi štirje vnuki in osem pravnukov,« je zaupala 64-letna Ofelija Košir.
Upokojeno medicinsko sestro veseli, da se njena starša v domu dobro počutita tudi po nedavni Ivanini kapi. Zaradi bolezni je pristala na invalidskem vozičku in so jo prestavili na negovalni oddelek ter tako ločili od moža. »Čeprav je mama tudi malce dementna, se mi zdi vseeno zadovoljna in vesela. Nikoli je še nisem videla žalostne ali s solzami v očeh, čeprav zagotovo pogreša vožnje z avtomobilom, izlete z možem in izdelovanje gobelinov, s katerimi si je rada krajšala proste urice,« je klepet sklenila Ofelija Košir.
