Letošnja tema festivala Reciklart, ki temelji na skupnostnem soustvarjanju, recikliranju in naredi sam kulturi, se dotika tekstila, predvsem razmišljanja ter premislekov o tekstilni industriji, eni največjih onesnaževalk, ki jo določa za okolje veliko problematičnih dimenzij, kot povesta organizatorki Nevena Aleksovski in Danijela Zajc. Barvanje in obdelava tekstilnih izdelkov povzročata okoli 20 odstotkov svetovnega onesnaženja voda. Po podatkih evropske agencije za okolje naj bi bilo za proizvodnjo ene same bombažne majice potrebnih 2700 litrov pitne vode, kar je toliko, kot je ena oseba popije v dveh letih in pol, medtem ko je pranje sintetičnih tkanin krivo za 35 odstotkov vse primarne mikroplastike, ki se izloči v okolje, navedeta sogovornici in izpostavita še en pereč podatek – modna industrija ustvari 10 odstotkov svetovnih emisij ogljika, kar je več kot mednarodni letalski in pomorski promet skupaj.

»Vsako leto se trudimo, da poleg naslavljanja problematičnih tematik skozi delavnice in druge aktivnosti ponudimo tudi morebitne alternative ali vsaj premisleke, ki bodo ljudem dejansko pomagali, da v svoje življenje vnesejo konkretne spremembe. Tekstila nasploh se v okviru festivala dotikamo vsako leto, naša stalnica je denimo izmenjevalnica rabljenih oblačil, kamor lahko ljudje prinesejo svoja oblačila ali stvari, ki jih ne potrebujejo več, in to zamenjajo za nekaj drugega. Tako promoviramo navado, da nam ni treba nenehno kupovati novih stvari, kar je osnovna premisa filozofije hitre mode, ki konstantno proizvaja vedno nove izdelke, za katere smo prepričani, da jih potrebujemo. Pri čemer kupujemo stvari, ki jih ljudje producirajo na drugem koncu sveta v grozljivih pogojih in za mizerno plačilo. Transport vsega tega in celotna filozofija tovrstne ekonomije sta prav tako izredno problematična, zato želimo s sejmom obiskovalce spodbuditi k temu, da podprejo lokalne proizvajalce in umetnike, saj na Reciklartu poteka tudi sejem ustvarjalcev,« pravi Nevena Aleksovski.

Metelkova tudi sicer dober zgled ponovne rabe

»Pomembno je, kako delamo in zakaj delamo,« izpostavi Danijela Zajc. »Celotna Metelkova bazira na recikliranju. Vse, kar se je popravljalo, izgrajevalo, je nastalo kot plod kolektivnega, večletnega dela na podlagi reciklaže in ustvarjalnosti. Festival obenem ponuja možnost večje interakcije med turisti in lokalnimi prebivalci, za kar se nam zdi, da se v vse bolj turistom prilagojeni Ljubljani ne dogaja dovolj. Hkrati pa želimo festival ohraniti v manjšem obsegu, ker je pri njem ključno to, da temelji na druženju.«

Reciklart je predvsem umetniški festival, ki ljudi spodbuja, da skozi prizmo umetnosti, ustvarjalnosti razmišljajo o pomembnih temah, povezanih z recikliranjem. Ponovna raba kot pozitivna alternativa vsakemu posamezniku omogoča, da v manjši meri obremenjuje okolje, kot bi ga s siceršnjo usmerjenostjo in mentaliteto hiperprodukcijskih sistemov. Ključno je, da poskušajo na festivalu z ročnim delom in ustvarjanjem spreminjati perspektive ljudi.

Danes se bosta ob 16. uri začeli dve delavnici; na prvi se bodo lahko obiskovalci opremili za novo šolsko ali študijsko leto z izdelovanjem peresnic in beležnic iz odpadne plastike, na drugi pa se bodo lahko seznanili s slikanjem na vodi, natančneje s tradicionalno turško umetniško tehniko ebru. Do 18. ure si bodo lahko na svoja oblačila v tehniki sitotiska tudi ročno natisnili motiv letošnjega festivala, ki ga je oblikovala Doroteja Erhatič. Večer bodo sklenili s potopljenim performativnim koncertom Ansambla Narobov Pod vodo, ki se začne ob 20. uri in v katerem nastopata Alenka Marinič in Maja Dekleva Lapajne.

Obiskovalci se lahko spotoma ustavijo tudi v Šiviljskem kotičku, kjer bodo za šiviljskim strojem ali pa z iglo v rokah srečali Luko Podgorška. Letos so se prvič odločili, da poleg izmenjevalnice ljudem ponudijo tudi možnost, da se naučijo sami popraviti, zožati, skrajšati svoja oblačila ali pa jih preprosto prinesejo Podgoršku. »Največkrat so to kakšni gumbi, ki jih je treba prišiti, ali pa zadrge, za katere pa jih običajno napotim k šivilji, ker je delo z zadrgami malo bolj komplicirano. Dostikrat želijo, da jim pokažem, kako popraviti strgane šive, bodisi na šivalnem stroju bodisi ročno, da bodo vedeli za naslednjič,« je povedal Podgoršek, ki se mu je v štirih dneh festivala nabrala zvrhana vreča oblačil, ki jih bo popravil za ljudi.