V hiši, ki jo je Vesel v oporoki iz štiridesetih let prejšnjega stoletja zapustil slovenskim likovnim umetnikom, od leta 1972 deluje Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), ki je najstarejše društvo na področju likovne umetnosti pri nas in letos obeležuje že 125 let obstoja. V historični hiši, ki je spomenik lokalnega pomena, ima nacionalna stanovska organizacija tako že desetletja svoj sedež in galerijo ter za stavbo tudi pripadajoči vrt, v katerem so se odvile že mnoge razstave. Trenutno je v galeriji na prostem ali, kot ji pravijo, Galeriji Veselov vrt do 6. junija na ogled kiparska razstava Na pragu Žarkine kuhinje – zor premen avtoric Katje Smerdu, Marjete Medved in Nataše Špiranec. Pri čemer prirejanje razstav na vrtu ZDSLU, kot pove Mojca Smerdu, kiparka in pobudnica razstav v galeriji na prostem iz Društva likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL), ki je ena od organizacij krovne zveze likovnikov in v vrtu izvaja razstavni program, ni edini aktualni projekt, povezan z Veselovim vrtom. Nova betonska ograja, ki je odnesla prej zeleno mejo med društvenim in sosedovim vrtom, je pospešila urejanje in zasajanje zelene površine v duhu njegove zgodovinske podobe.
Od fotografovega do društvenega vrta
V hiši na Komenskega ulici 8 je v prvi polovici 20. stoletja živel fotograf, zbiralec kulturnozgodovinskega gradiva in kronist svojega časa Fran Vesel. Nečak slikarja Ferda Vesela je tako ob veliki domači knjižnici z mnogimi dragocenimi knjigami in prvotiski naše moderne zbiral tudi številne umetnine. Zbirateljska strast ga je gnala tudi k izrezovanju iz časopisov in hranjenju fotografij, katalogov, zapiskov in drugega gradiva o razstavah, umetniških društvih, arhitekturi, spomenikih ter biografskih podatkov znanih Slovencev in rokopisov slovenskih pisateljev. Poznal je skoraj vse pripadnike slovenske moderne, med drugim Otona Župančiča, preko katerega je spoznal tudi Ivana Cankarja, in prav Veselove fotografije veljajo za najboljše posnetke pisatelja.
A hiša na Komenskega ni bila le bogata zakladnica kulturnega gradiva, temveč je bila tudi živahno zbirališče Veselovih prijateljev, med že omenjenimi literati so tja zahajali tudi likovnik Hinko Smrekar, umetniški fotograf Avgust Berthold in drugi. Ohranjeni so tudi arhivski posnetki, ki prikazujejo enega od slikarjev pri ustvarjanju na Veselovem vrtu. Na starih fotografijah pa je mogoče tudi videti, kako bujen je bil nekoč Veselov vrt, kar je prav tako izhodišče za njegovo sedanje urejanje. Krasili so ga vrtnice in drugo cvetje, skalnjak ter zelenjavni in sadni del.
Urejanje galerije na prostem
Ob vzpostavitvi galerije na prostem so pri urejanju nekdanjega Veselovega vrta v preteklosti po besedah Mojce Smerdu sodelovali s Tatjano Capuder Vidmar z oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete. Podobnega sodelovanja, morda v obliki študentskega natečaja za prenovo vrta z rekonstrukcijo in interpretacijo Veselovega vrta, bi si želeli tudi v prihodnje.
Pri čemer pa urejanje vrta v sodelovanju med DLUL in ZDSLU ves čas poteka. »Urejamo ga počasi, kot nam dopuščajo sredstva,« pravi Mojca Smerdu. »To je skupnostni projekt. Želimo ga izvesti medgeneracijsko in s trajnostnim pristopom. Člani DLUL in prostovoljci pomagajo pri vrtnih opravilih in z rastlinskim materialom z lastnih vrtov. Veselje je, da vsak prispeva po svojih močeh,« še nadaljuje sogovornica. »Posadili smo bršljan, da ozelenimo betonsko steno, ki so jo zgradili. Na koncu vrta smo zasadili tudi zimzelene rastline in na drugem koncu zelenice cvetice, med njimi perunike, bergenije in jesenske anemone. V duhu Veselovega vrta želimo obnoviti cvetlični del, kjer so nekoč rasli tulipani, narcise in ob strani bujne vrtnice, ki so ovijale pergolo,« še o Veselovi zapuščini v galeriji na prostem, ki jo krasijo tudi visoke smreke, češnja in javor, pripoveduje Mojca Smerdu. Cilj je torej urediti vrt v duhu Veselovega vrta za sodobne potrebe galerije na prostem.
