Cinkarna Celje je v prvem četrtletju ustvarila 66,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je tretjina več od primerljivega obdobja lani, čisti dobiček pa se je v prvem trimesečju več kot podvojil in je znašal 15,6 milijona evrov. »Takšen rezultat je v prvi vrsti posledica dobre količinske prodaje in povečanja cen na trgu titanovega dioksida, hkrati pa nam to omogoča, da se lotevamo tudi večjih trajnostno naravnanih dolgoročnih projektov,« pojasnjuje predsednik uprave celjske Cinkarne Aleš Skok. »Načrtujemo in smo na dobri poti, da do konca leta dosežemo 204 milijone evrov od prodaje,« pravi tehnična direktorica Cinkarne Nikolaja Podgoršek Selič, ki to pripisuje predvsem gibanju cen surovin in energije.
»Vsi naši izdelki so se uspeli uvrstiti na trg z višjimi prodajnimi cenami od načrtovanih, pri čemer posebej izstopa prodaja našega paradnega konja pigmenta titanovega dioksida. Povpraševanja po njem je namreč v svetu relativno veliko, medtem ko trg ugotavlja veliko pomanjkanje le-tega na račun zaprtja dveh tovarn v Ukrajini ter težav na azijskem trgu, ki so posledica visokih cen transporta, logističnih težav, pa tudi covida-19 na Kitajskem, kjer še vedno zapirajo celotne dele države. Posledično se je zato pri nas povišala tudi marža, ki je dosegla 34 odstotkov, kar je skoraj dvakrat več kot lani, obenem pa se je povečala tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki v tem obdobju znaša dobrih 42.000 evrov,« razloži Podgoršek-Seličeva.
Sanacija v Bukovžlaku
v skladu z načrti
Za naložbe, nakup nadomestne opreme in okoljske naložbe so v prvem trimesečju leta porabili 1,8 milijona evrov, kar je 13 odstotkov več, kot so načrtovali. »V zaključni fazi je ureditev tretje linije postopka nevtralizacije kislih odplak, v pripravi pa naložba v sulfacid reaktor za čiščenje plinov iz postopka kalicinacije. Prav tako že pripravljamo vlogo za črpanje podtalnice in podlage za izračun ogljičnega odtisa za proizvodnjo bakrovega oksiklorida. Glavnino pa smo namenili tudi sanaciji odlagališča nenevarnih odpadkov v Bukovžlaku, kjer dela, vredna okoli 1,3 milijona evrov, potekajo v skladu z načrtom,« je še povedala Podgoršek-Seličeva. Še vedno pa se ni začela sanacija na območju tovarne, saj nemška družba CDM Smith še raziskuje, proučuje rešitve in pridobiva dovoljenja, kar običajno traja od sedem do devet let.
Vse več aktivnosti v zadnjem času v Cinkarni usmerjajo na področje trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. Največja pridobitev na področju obnovljivih virov energije do zdaj sta dve sončni elektrarni s skupno močjo 1,5 vršnega megavata (MWp), ki bosta s proizvodnjo 1,64 gigavatnih ur letno pokrili odstotek in pol letne porabe energije. »S tem bomo za 804 tone na leto zmanjšali tudi emisije ogljikovega dioksida,« pove Podgoršek-Seličeva. Že v prihodnjih petih letih načrtujejo gradnjo še dveh sončnih elektrarn, od tega eno tudi na strehi objekta v Mozirju, s čimer bi bili izpusti nižji za skoraj 5000 ton ogljikovega dioksida.
Sončno elektrarno, ki je že nameščena na strehi objekta Valjarne ob Kidričevi cesti je postavilo podjetje Petrol. »Do zdaj v okviru skupine Petrol v regiji jugovzhodne Evrope obratujeta že dve vetrni elektrarni, 30 manjših sončnih elektrarn in šest malih hidroelektrarn, s čimer pomembno prispevamo k reševanju aktualne energetske krize in dolgoročno krepimo samooskrbo in energetsko tranzicijo,« je ob tem povedal član uprave Petrola Jože Bajuk.
