Življenje Renate Kosec, županje Domžal, je zaznamovano s pestrostjo izkušenj, odprtostjo do ljudi in neusahljivo pripravljenostjo na nove izzive. Na svoji poklicni poti je nabrala različne izkušnje na številnih področjih, ves čas pa je bila tako ali drugače v ospredju občina Domžale. Vse življenje je Domžalčanka. Kot magistrica obramboslovja je prvi resnejši poklicni korak naredila prav na občini Domžale, kjer je bila sprva zadolžena za področje zaščite in reševanja. Leta 2014 je stopila na novo področje kot poklicna podžupanja. V tej vlogi je posebno pozornost namenila problematiki, povezani z ranljivimi skupinami, mladimi in starostniki, ter delu pri projektih, ki povezujejo različne generacije občanov in občank. Decembra lani se je podala na županske volitve s svojo Listo Renate Kosec in prepričala volilce in volilke.
Ali vidite Domžale kot
predmestje Ljubljane?
Ne. Živimo v občini, kjer se trudimo za kakovostno življenje. In za to, da ustvarimo pogoje za življenje naših potomcev. Imamo odlične možnosti za nadaljnji razvoj na vseh področjih. Moramo se le bolj povezati in sodelovati ne glede na različna politična prepričanja. Navsezadnje smo vsi občani in skupaj ustvarjamo občino, v kateri želimo zadovoljno živeti. Občina se je v zadnjih letih lepo razvijala, ampak imamo še veliko potenciala.
So Domžale tudi občina,
ki jo je vredno obiskati kot turist?
Po naših predvidevanjih je tudi strategija turizma v Domžalah pokazala, da se naša občina ne more primerjati z našima sosedoma, Ljubljano in Kamnikom, ki imata že dolgo – tudi zgodovinsko gledano, bogato turistično preteklost. Zato smo začeli razvijati družinski, na neki način tudi kulturni in športni turizem. Družine nas obiščejo zaradi dveh poučnih poti, to sta Pravljični Šumberk in Vilinski Homec, z Zavodom Škrateljc pa se že dogovarjamo še za tretjo pot. Tudi športni turizem se odlično razvija. Imamo fantastična izhodišča ne samo za kolesarjenje, ampak tudi pohodnike. Marsikdo iz drugih občin, tudi iz Ljubljane, uporablja rekreacijsko os ob Kamniški Bistrici. Mi domačini pa se ji znamo izogniti in se podamo na manjše, manj znane gorske poti po okoliških hribčkih in gozdovih.
Bi lahko trdili, da ima mnenje mladih pri soustvarjanju projektov v občini Domžale močan glas?
Verjamem, da na mladih svet stoji. Zamislili smo si projekt Mladi župan/županja. Sta ambasadorja med nami – odločevalci in izvrševalci ter mladimi na drugi strani. Mladi bodo imeli dva človeka, na katera se bodo lahko obrnili, saj bosta oba aktivna tudi v komisiji za mladinska vprašanja. Skupaj pripravljamo novo strategijo za mlade, sodelovala bosta na dogodkih in organizirala okrogle mize. Dajemo glas mladim, saj bodo vodenje občine, vsaj upam, nekoč prevzeli prav oni. Sama ju ne želim usmerjati, saj je pomembno, da sta glas mladih in da nista pod vplivom drugih.
Je bilo razumevanje mladih tudi razlog, da ste letos ponudili več štipendij za dijake in študente?
Novelirali smo stari odlok o štipendiranju in sprejeli novega. Po novem štipendiramo ne samo deficitarne poklice in socialno ogrožene, ampak tudi dijake in študente s področja kulture in športnike.
Veliko se je govorilo tudi
o dnevnem centru za starejše.
Pri oblikovanju strategije za starejše smo vključili vsa društva, ki se ukvarjajo s starejšimi. Ta je pokazala ključne aktivnosti, ki se bodo morale zvrstiti v kratkem in na dolgi rok. V kratkem pa imamo namen vzpostaviti dnevni center za starejše, kjer bo tudi informacijska točka za starejše. Ti bodo na enem mestu dobili vse informacije s področja zdravstva, socialnega varstva in drugih področij, sam prostor pa bo ponujal tudi oblikovanje dnevnih delavnic in predavanj oziroma bo predstavljal prostor za druženje.
Trenutno sta v središču mesta za občane dve veliki težavi: parkiranje in delovišče železniške postaje.
Mirujoči promet je rak rana občine že vrsto let. Po pričakovanjih je uvedba plačljivega parkiranja povzročila veliko nezadovoljstva med prebivalci, ampak menim, da bi bilo treba to narediti že pred leti. Kar pa zadeva železniški promet, se zaključuje prenova postaje. Država se je držala terminskih načrtov. Nekaj vroče krvi je bilo zaradi sečnje smrek vzdolž železniške postaje, a smo bili to po naročilu države primorani narediti. Seveda bomo na njihovo mesto, po navodilih stroke, zasadili nova drevesa.
Tendenca občine je od nekdaj bila, da se poglobi železniška proga in da ves preostali promet, tudi motorni, poteka nemoteno skozi središče. Še vedno vztrajate pri tem?
Vprašanje je, ali bi bilo to zaradi različne infrastrukture pod njo sploh mogoče. Direkciji smo pred kratkim poslali novo rešitev in vesela sem, da nam je končno uspelo sklicati sestanek, kjer so bili prisotni tudi predstavniki ministrstva in direkcije za infrastrukturo. Na njem smo prišli do konkretnih odgovorov, prav tako smo na občini določili ekipo ljudi, ki bodo aktivno sodelovali pri projektu.
O kakšni rešitvi pa ste govorili?
Predlagali smo novo variantno rešitev, ki jo bodo sedaj pregledali in preučili.
Dejali ste, da Domžale niso le predmestje Ljubljane. Kakšno pa je gospodarsko vzdušje v Domžalah?
Imamo močan podjetniški klub, s katerim sem se tudi že sestala. Dogovorili smo se, da se ponovno dobimo v drugi polovici leta, ko bomo spregovorili o konkretnih aktivnostih in strategiji razvoja gospodarstva v lokalni skupnosti. Naloga občine je, da pregledamo zemljišča, kjer je še mogoče razvijati gospodarstvo oziroma kjer infrastruktura omogoča gradnjo potencialnih centrov ali industrijskih con.
Sredi junija so svetniki Gibanja Svoboda, SDS, Liste Tonija Dragarja (LTD), Liste Mateja Oražma (LMO), SD in samostojna svetnica Tadeja Savnik obstruirali sejo, na kateri ste jim ponovno želeli razložiti pomembnost nakupa zemljišča za zgraditev novega, večjega zdravstvenega doma. Kakšne so posledice?
Da smo na začetku, namesto da bi gradili novo stavbo v Zaborštu. Za novo stavbo na novi lokaciji smo izdelali DIP, v katerem smo zajeli vse prednosti in pomanjkljivosti. Za potrebe nakupa zemljišča, ki bi ga do konca junija lahko dobili po 200 evrov za kvadratni meter, smo pripravili rebalans proračuna, s katerim bi zagotovili potrebna sredstva. Očitki, da se z lastnico zemljišča nismo pogajali za znižanje cene, kot tudi, da nas je izsiljevala, ne držijo. Prodajalka je podala uradno ponudbo s ceno, s katero so bili na majski seji seznanjeni svetniki in svetnice. Zamudili smo priložnost, da bi zemljišče kupili po ceni 200 evrov plus DDV. Po tem roku se je cena zemljišča dvignila.
Kako odgovarjate na očitke
korupcije?
(Smeh.) Sama sem predlagala, da celoten postopek preveri komisija za preprečevanje korupcije. Želim delovati transparentno in imam ničelno toleranco do korupcije.
