Deroča Sava, ki je avgusta lani povzročila precejšnjo škodo tudi v Ljubljani in okolici, ni prizanesla niti objektom v Orehovem gaju v Tomačevem. Tam, kjer so bili nekoč hlevi za konje, je ekipa entuziastov pred desetimi leti staro konjušnico, kot so dejali, spremenila v pravi gaj. Že takrat so bili odločeni, da svoje energije ne bodo usmerjali v bife ali gostilno, kjer bi kuhali kavo in stregli pijačo. Namesto tega so se usmerili v pripravo zanimivih programov za organizirane skupine, velik obisk imajo tudi zaradi najmlajših obiskovalcev.
Zakleti bajer več mesecev
ujet v mulj
»V vseh teh desetih letih nismo imeli nikoli težav z vodo. Vedeli smo, da upravljamo poplavno območje, vendar nam je bilo rečeno, da so bili izpeljani vsi potrebni protipoplavni ukrepi,« nam je med obiskom Orehovega gaja povedal Žiga Novak, direktor podjetja, in dodal, da so jo kljub avgustovski vodi, ki je dosegla glavni šotor in konjušnico, dobro odnesli. »Vsi glavni objekti so ostali suhi, zalilo je le konjušnico, ki smo jo uporabljali za otroška rojstnodnevna praznovanja,« je povedal Novak in dodal, da jim je do danes uspelo sanirati le objekte, ki so jih potrebovali za glavne dogodke. »Nismo se mogli lotiti le najnižjih delov, kjer je voda najpozneje odtekla. Tam se je usedel tudi ves mulj,« je povedal Novak in nas pospremil do Zakletega bajerja, ki je pravzaprav doživljajsko otroško igrišče. Hkrati pa je najnižja točka stare struge Save, kjer se voda tudi najdlje zadržuje.
Čeprav igrišče, upoštevajoč dejstvo, da ga je voda popolnoma zalila, predmete v njem pa uničila ali prestavila, trenutno spominja na pravo džunglo, večjih posegov ne nameravajo opraviti. »Treba je vedeti, da je pred našim prihodom ta del posestva več let služil kot deponija lokalnemu prebivalstvu. Od zgoraj, kjer je tudi cesta, so odmetavali material, ki ga niso več potrebovali. Mi smo večino očistili, kar se nam je zdelo uporabno in zabavno, smo zadržali. Tudi predmete iz Orehovega gaja smo preselili tja,« je povedal Novak, hkrati pa dodal, da so bili v začetku tega tedna prvič v tem delu gaja, saj je bilo območje zaradi 30 centimetrov debele odeje mokrega mulja neprehodno. »Za lažje razumevanje naj povem, da je Zakleti bajer pri otrocih vseh starosti eno najbolj priljubljenih mest. Otroci uživajo v tem kaosu. Projekt Zakletega bajerja je povezan s fenomenom proste igre – da spustiš otroke v neko naravno okolje, kjer dobijo občutek nevarnosti. Žal so otroci danes po večini skrbno zaviti v vato,« je povedal Novak, tudi oče dveh otrok.
Vabijo na delovno akcijo
Že lani so del bajerja razširili in tam postavili šotor. In prav slednji je klonil pred deročo Savo. Ekipa fantov, ki so zaposlenim v Orehovem gaju priskočili na pomoč, se je lotila pobiranja železne konstrukcije. Na drugem koncu bajerja je druga ekipa izpod vej izvlekla staro kolo, smuči za tek in alpsko smučanje, pokonci so postavili tudi star in odslužen hladilnik. Kako globoka je plast mulja, je bilo najbolj vidno na mestih, kjer so ležale odslužene avtomobilske gume. »Če nič drugega, želimo najprej očistiti poti, v zgornjem delu bomo tudi na novo nasuli pesek. S pomočjo motorne žage bo treba odstraniti marsikatero polomljeno drevo, tista, ki ne bodo ogrožala varnosti otrok, bomo obdržali za plezanje. Zagotovo pa bomo pohiteli, saj za veliko noč v našem gaju gostimo priljubljen velikonočni lov na pirhe,« je povabil Novak in pozval ljudi, da jim priskočijo na pomoč. »Seveda je delo plačljivo, zato nagovarjamo morda tudi tabornike, ki bi nam ponudili roko. Delo se veliko hitreje opravi, če je na terenu ekipa desetih ljudi. Ker za delo plačamo, bodo tako dobili sredstva, ki jim bodo zagotovo prišla prav,« je še povedal.
