Po skoraj petih mesecih se je končala saga z revizijskim zahtevkom, s katerim so v arhitekturnem biroju Scapelab izpodbijali rezultate arhitekturnega natečaja za novo sodno stavbo med Dunajsko cesto in Bežigrajskim dvorom, na katerem je zmagal arhitekturni biro Bevk Perović arhitekti. Primer je zanimiv, saj se ne zgodi pogosto, da bi bil na arhitekturni natečaj vložen zahtevek za revizijo, še manj pogosto pa arhitekti javno spregovorijo o nepravilnostih, ki naj bi se dogajale na natečajih. Biroju Scapelab po mnenju revizorjev ni uspelo dokazati, da je do takšnih nepravilnosti prišlo, med revizijo pa so opozorili tudi na več nedoslednosti v revizijskem zahtevku.
Tudi Scapelab
s premajhnimi pisarnami
Eden ključnih argumentov biroja Scapelab je na primer bil, da v biroju Bevk Perović arhitekti in drugih nagrajenih birojih niso upoštevali zahtev glede velikosti posameznih prostorov, kot so bili opredeljeni v natečajni nalogi. Bevk Perović arhitekti so za sodnike na kazenskem specializiranem oddelku na primer predvideli 24,5 kvadratnega metra velike pisarne, medtem ko bi morale biti po specifikaciji te velike 25 kvadratnih metrov. Zato po mnenju biroja Scapelab njihovega natečajnega elaborata sploh ne bi smeli vzeti v ocenjevanje.
A državna revizijska komisija je pritrdila argumentu ministrstva za pravosodje, da odstopanja od programskih zahtev niso že sama po sebi izključitveni razlog. Po mnenju revizorjev namreč iz natečajnih pogojev, torej dela dokumentacije, v katerem je naročnik določil pravila izvedbe projektnega natečaja, »jasno, natančno in nedvoumno izhaja, da vsebinska neustreznost rešitve v delu, ki se nanaša na predvideno velikost prostorov, ne pomeni, da elaborat ne bo pripuščen, pač pa da bo neskladnost z naročnikovimi navodili glede velikosti prostorov upoštevana pri ocenjevanju elaborata«.
Najbolj zanimiva pa je ugotovitev državne revizijske komisije, da so tudi v Scapelabu nekatere prostore predvideli v manjši velikosti, kot je določilo ministrstvo za pravosodje. »Tudi vlagatelj je tako na primer za pisarne sodnikov kazenskega oddelka, za katere je naročnik predvidel velikost 20 kvadratnih metrov, predvidel le velikost 19,8 kvadratnega metra, čeprav bi po interpretaciji, za katero se zavzema v postopku pravnega varstva, to pomenilo, da njegov elaborat ne izpolnjuje izločitvenih kriterijev,« so na nedoslednost opozorili v državni revizijski komisiji.
Sosed predsednik
ocenjevalne komisije
V Scapelabu so ob vložitvi revizije zelo izpostavljali tudi podatek, da naj bi bila njihova rešitev za sodno stavbo vsaj 50 milijonov evrov cenejša od rešitve biroja Bevk Perović, kjer so investicijo ocenili na 135 milijonov evrov brez DDV. Ker na domnevne nepravilnosti, povezane z ekonomsko presojo elaboratov, v Scapelabu niso opozorili že v zahtevku za revizijo, temveč šele v odgovoru na zavrnitev zahtevka na prvi stopnji, se v državni revizijski komisiji do tega vprašanja sploh niso opredelili.
A, kot smo že pisali, so po mnenju Zbornice za arhitekturo v Scapelabu napačno interpretirali res nekoliko nerodno zapisano mnenje izvedenca za oceno investicije, da njihov elaborat »stroškovno ne odstopa«, kar naj bi po njihovem mnenju pomenilo, da je presodil, da je njihova ocena korektna, medtem ko so v zbornici zatrdili, da je s tem mislil, da njihova rešitev ne odstopa bistveno od drugih in da je bila v natečajnem elaboratu prenizko ocenjena.
So se pa zelo podrobno v državni revizijski komisiji ukvarjali z očitki Scapelaba o nesprejemljivih povezavah med lastnikoma biroja Bevk Perović in predsednikom ocenjevalne komisije Tadejem Glažarjem. »Predsednik žirije in prvonagrajena avtorja živijo v nepremičnini, v kateri so skupni investitorji in izključni solastniki. Zaposleni so na isti katedri Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. To dvoje ne bi smelo biti sprejemljivo naključje za nobeno žirijo v demokratični državi. Gre za očitno kršenje določb o nepovezanosti, navedenih v zakonu o javnih naročilih,« je ob vložitvi revizije pojasnjeval Boris Matić iz Scapelaba. A revizorji so ugotovili, da ne dejstvo, da natečajniki živijo v isti stavbi kot član komisije, ne to, da so vsi zaposleni na fakulteti, ne predstavlja kršitve natečajnih pogojev niti določil zakona o javnem naročanju.
