Med 15 ljudmi, ki sta jih po tako imenovani tirolski žičnici nad deročo Savinjo reševala gorski reševalec Boštjan Pahovnik in njegov prijatelj, reševalec iz divjih voda Franček Strmčnik, je bila tudi družina Robnik. Ta je bila primorana za seboj v hiši zapustiti Bolta, dobrih 40 kilogramov težkega nemškega ovčarja.

Bolta rešili s helikopterjem

V čustveni stiski je prestrašena družina še isti hip nagovorila ljudi preko družbenih omrežij s prošnjo, ali bi jim lahko kdo pomagal pri reševanju psa iz vasi, ki je bila še naslednja dva dni popolnoma odrezana od sveta. »Težko je bilo predvsem spremljati komentarje ljudi s kavča, ki so obtoževali družino, da je pustila psa za sabo. Verjemite, da take odločitve ni lahko sprejeti,« nam je povedal gorski reševalec in vodnik reševalnega psa Matej Špeh, ki je s pomočjo ekipe v nedeljo družini vrnil prestrašenega kosmatinca. »V tokratni naravni apokalipsi sem sodeloval v več vlogah. V soboto smo bili na lopatah in metlah v Mozirju, višje ni bilo dostopa. Pomagal sem v domačem okolju, kjer poznam ljudi. Sem električar, zato so me klicali na različne konce, da sem pomagal pri reševanju gospodinjskih aparatov, ponekod tudi pri električni napeljavi,« je pripovedoval Matej Špeh in dodal, da je že v soboto pozno zvečer prejel klic s prošnjo, ali bi bil – kot izkušen kinolog in tudi sam lastnik sedemletne ovčarke June, vrhunsko usposobljene za iskanje v plazovinah – priskočiti na pomoč. »Brez obotavljanja sem privolil in se dogovoril, da me v nedeljo, ko bodo imeli prost helikopter, odpeljejo do Raduhe.« Pri tem je pojasnil, da bi nekdo, ki nima izkušenj s psom, težko kar koli naredil. »Pogovarjal sem se z lastniki psa, ki so sicer zagotovili, da je prijazen in miren, a hkrati dodali, da ne vedo, kako se bo odzval, ko bom vstopil v hišo,« je dejal sogovornik in nadaljeval, da je bil v nedeljo, po klicu Gregorja Križnika, operaterja v regijskem centru za obveščanje, pripravljen na reševanje.

»Še prej mi je lastnik opisal lego in barvo fasade hiše ter mi povedal, skozi katero okno lahko vstopim,« je razložil reševalec. »Po odtisih stopinj v blatu se je videlo, da se je pes sprehajal po hiši. Ko je zaznal mojo prisotnost, se mi je začel počasi, z glasnim renčanjem približevati po stopnicah iz zgornjega nadstropja. Bil sem miren in sem ga začel klicati, pri tem pa mu tudi odprl vrata hiše. Napaka,« je pripovedoval sogovornik in dodal, da mu je Bolt pobegnil ven. »Najbolj sem se bal, da bo želel steči na travnik za hišo, ki ga je deroča Savinja odnesla s sabo,« je povedal in dodal, da mu je potem Bolt sicer dovolil, da se je začel počasi približevati, tudi pobožati se je pustil, a mu ni dovolil, da bi mu nataknil oprsnico, ki je bila nujno potrebna za reševanje. »Spomnil sem se, kako z vrvjo narediti nagobčnik. Ko sem Bolta obvladal, sem poklical helikopter, ki je prišel po naju.« S pomočjo jeklene vrvi sta se skupaj dvignila iz doline do helikopterja in po petih minutah letenja ponovno dosegla trda tla. »Skupaj s tehnikom sva Bolta prijela, saj se je revež z vsemi štirimi upiral sestopiti iz helikopterja. Ko se je umiril, smo mu odstranili nagobčnik in mu dali vodo in hrano,« je pripoved sklenil sogovornik in priznal, da so se mu ob Boltovem snidenju z družino naježile kocine na roki.

Helikopter rešil tudi telička

Po Boltovi rešitvi se je Mateju Špehu pri iskanju pridružila še Juna. »V Kamp Menina sva bila poklicana, da ga pregledava in ugotoviva, ali ni morda kdo ostal pod porušenimi prikolicami ali šotorom. Pogrešanih oseb ni bilo, šlo je zgolj za rutinski pregled,« je povedal sogovornik in dodal, da so se mu tega dne še enkrat naježile vse kocine. »Gasilca sta našla grebenarja Cooperja, ki je s povodcem vred med reševanjem iz kampa pobegnil nizozemski družini. Vrvica se je zataknila in pes je bil od petka zjutraj privezan okoli drevesa,« je pripovedoval Špeh in potem skromno dodal, da sta zgodbi o Boltu in Cooperju le dve od mnogih zgodb reševanja živali: »Žal jih je veliko tudi z nesrečnim koncem, kot je pogin teličkov z bližnje kmetije.«

Zato pa je imel več sreče dvomesečni teliček Gomzi, ki je po čudežu preživel poplave, a je ostal zakopan v blatu in ruševinah. Po skoraj tednu dni so ga rešili. »Kliče svoje ljudi in mamo in še ni obupal,« so v sredo sporočili iz Društva Pasja nota, ki je prek družbenih omrežij sporočalo, da nujno potrebujejo bager. Po tem, ko so s pomočjo težke mehanizacije odstranili ruševine hleva in se prebili čez material, ki ga je prinesla voda, jim je uspelo priti tudi do živali, ki so jo nato s helikopterjem odpeljali v nadaljnjo oskrbo.

Katastrofalna Savinja ni prizanesla niti družini Pečnik in njihovi domačiji. V petek, ko so bili prisiljeni zapustiti dom, si niso predstavljali, da jim bo deroča voda vdrla v hišo, odnesla del hleva z živalmi vred in kmetijsko mehanizacijo. V nedeljo so se prek gozdne vlake peš prebili do opustošene domačije in ugotovili, da sta ujmo preživela le dva pujsa in konj. Dva dni so živali hodili hranit in oskrbovat, v sredo pa je pujsa na varno prepeljal helikopter slovenske policije.