Kamniški grad Zaprice je med prvimi gostil posebno dogodivščino, namenjeno psom in njihovim lastnikom. Medobčinski muzej Kamnik je v sodelovanju z Ano Plestenjak iz podjetja Arhej pripravil posebno muzejsko doživetje, kjer so psi s pomočjo voha iskali iz »muzeja ukraden mamutov rep«, skupaj z vodniki pa so z najdenimi namigi poiskali storilca oziroma storilce tega kaznivega dejanja. Kot je povedala Janja Železnikar, kustosinja muzeja, je grad že nekaj časa psom prijazna točka. »Čeprav še nimamo nalepke, v muzej spustimo obiskovalce, ki pridejo k nam s svojimi hišnimi ljubljenčki,« je povedala Železnikarjeva in iskreno dodala, da je sobotni dogodek prijetna popestritev muzejske ponudbe.

Pri iskanju sledi sta pomagali tudi Ana Plestenjak in njena enajstletna psička Flo. Foto: Vesna Levičnik

Pri iskanju sledi sta pomagali tudi Ana Plestenjak in njena enajstletna psička Flo. Foto: Vesna Levičnik

»Iskali smo aktivnosti, ki bi bile povezane s kulturno dediščino posameznega kraja. Tako že to soboto, 28. septembra, pripravljamo podobno dogodivščino tudi na Rodiku, na meji med Brkini in Krasom. In podobno kot tukaj v Kamniku, ko detektivsko zgodbo gradimo na lokalni zgodbi, mamutu, se bomo tam posvetili mitski krajini. Družili se bomo v Mitskem parku in izvedeli več tudi o rodiškem hudiču,« je povedala Ana Plestenjak, ki ji je pri iskanju namigov pomagala enajstletna škotska mejna ovčarka Flo. »Za tri mesece staro psičko iste pasme, ki trenutno počiva v avtu, je tovrstna dogodivščina prenaporna. Tudi zato nagovarjamo lastnike psov, ki so starejši od devet mesecev. Značaj psa ni pomemben, saj gledamo, da ima vsak pes dovolj prostora za sebe in da je izkušnja prijetna za vse. Tudi zato je omejeno število udeležencev,« je razložila Plestenjakova.

In kako poteka odkrivanje sledi?

V škatlici z namigom je skrit kosem vate, prepojene z eteričnim oljem. »V našem primeru je bil to vonj nageljnovih žbic, zraven pa še posebno slasten priboljšek. Vodnik na začetku iskanja psu predstavi vonj, nato pa ga pusti povsem pri miru. Psi hitro dojamejo, kaj naj bi počeli,« je potek iskanja opisala Plestenjakova in dodala, da je naloga vodnika, da psu sledi in ga ob vsaki najdbi bogato nagradi. Bodisi s priboljškom bodisi z igro.

Vodnik na začetku iskanja psu predstavi vonj, nato pa ga pusti povsem pri miru. Psi hitro dojamejo, kaj naj bi počeli.

Ana Plestenjak, vodnica psa

Da je zgodba pristna, Ana Plestenjak sodeluje z gostiteljem. Kot je povedala Janja Železnikar, se je zgodba o mamutovem repu porodila kar sama. »Mamutov rep je zagotovo predmet, ki sodi v Kamnik,« se je pošalila kustosinja in spomnila, da se zgodbe Kamnika in neveljskega mamuta močno prepletajo. »Tudi pri namigih smo sodelovali z Ano, saj je bila tudi njena želja, da so ti pristni. Tako smo med drugim izpostavili mamutovo dlako, ki jo v Rusiji še danes lahko kupite za ogromno denarja,« je povedala in na zanimanje vseh udeležencev dogodka razložila, da so v Sibiriji, v permafrostu, trajno zamrznjenih tleh, pred leti našli dva mamutova mladiča. Eden je bil star en mesec in so ga poimenovali Lyuba, ljubezen, drugega pa Dima. Pokazalo se je, da so ti mamuti umrli pred 40.000 leti, naš neveljski pa pred 20.000 leti,« je še povedala Železnikarjeva.

Kraljevi koder Joy se je odlično vživel v vlogo pasjega detektiva. Foto: Vesna Levičnik

Kraljevi koder Joy se je odlično vživel v vlogo pasjega detektiva. Foto: Vesna Levičnik

V Kamnik, na grad Zaprice, pa sta iz Celja prvič prišla tudi lastnika štiriletnega Joya, kraljevega kodra. »Nisva niti vedela, kaj lahko pričakujeva, saj Joy nikoli ni kazal kakšnega velikega zanimanja za iskanje, zato sva nad njegovo današnjo vnemo zelo presenečena,« je iskreno povedala njegova lastnica, ki je v roki že držala novo najdeno sled.

Flo s svojo vodnico Ano Plestenjak. Foto: Vesna Levičnik

Flo s svojo vodnico Ano Plestenjak. Foto: Vesna Levičnik

Skupina detektivov se je z grajskega dvorišča nato prestavila do kašč, ki so razstavljene na bližnjem travniku. Z vsemi namigi, ki so jih našli tam, pa so se v iskanju izgubljenega mamutovega repa z gobčki nekaj centimetrov nad tlemi odpravili še do gozda.

Priporočamo