Škofja Loka. Majda Debevc skrbno hrani spomine na odraščanje na Notranjskem, kjer so včasih skorajda pri vsaki hiši kuhali žganje. Morda se tudi zato od nekdaj dobro počuti v svetu vina, žganih pijač in tobaka, s katerimi je bila v svoji delovni dobi tudi profesionalno povezana. Izpit za vinsko svetovalko je na svetovno znani londonski šoli The Wine and Spirit Education Trust nadgradila z opravljeno tretjo stopnjo izobraževanja s področja vina in žganih pijač ter profesionalnim certifikatom iz poznavanja žganih pijač, združenje škotskih proizvajalcev viskija pa ji je podelilo tudi častni naziv the keeper of the quaich. Usposobljena degustatorka vina in žganih pijač je prejemnica še vrste drugih uglednih nazivov, tudi v svetu cigar in piparjev.
»Vsa njena formalna izobraževanja so bila zgolj uvod v lastno raziskovanje in poglabljanje znanja s pomočjo številnih knjig in svetovnih revij, ki jih dnevno spremlja. Je ključna predavateljica na šoli Sommelier Master v Ljubljani. V zadnjem času vodi predavanja, degustacije in izobraževanja s področja vina, žganih pijač in tobaka za neformalne skupine pa tudi za sommelierje, trgovce in gostince,« Majdo Debevc opiše njen prijatelj Marko Murn iz Škofje Loke. Član Rotary cluba Škofja Loka, navdušen popotnik, jadralec in vinski poznavalec je največjo slovensko strokovnjakinjo za destilate vnovič povabil v goste v svoje mesto. Po dveh letih in pol koronskega zatišja je Debevčeva v začetku meseca že osmič priredila poučno predavanje o žganih pijačah. Večer je bil namenjen spoznavanju ruma, ki ima na Škofjeloškem zanimivo zgodovino. »Na železniški postaji na Trati je bila v času soške fronte oskrbovalna postaja. Z vozovi so dostavljeno blago odpeljali do Puštala, kjer je bil brod, s katerim je potovalo po Poljanski Sori in kasneje z vozovi proti Cerknemu in v Soško dolino. Ločani so dobro vedeli, kdaj bo spopad, saj je teden pred napadom avstro-ogrske vojske prispel rum, ki je potoval po tej liniji. Ponoči, ko so prespali v Nacetovi hiši, ki je bila zadnja, preden so blago natovorili na brod, se je kakšna steklenica ruma rada za vselej izgubila,« je pojasnil Marko Murn.
Ozaveščanje potrošnikov
in dvig kulture pitja
»Nobena pijača ni imela tako burne zgodovine ter toliko različnih okusov in stilov kot rum. Z njim sta se gradila kapitalizem in kolonializem, z rumom se je na Kubi obdržal še zadnji socializem, v času globalizacije pa se rum ponovno vrača,« je jasna Majda Debevc. Kot je pojasnila, je rum nekaterim prinesel veliko bogastvo, drugim pomagal pozabiti njihovo revščino. »Bil je pijača sužnjev, piratov, mornarjev, revolucionarjev, pustolovcev in umetnikov. Danes ga cenijo ljudje svobodnega duha, nekonvencionalnih nazorov in kozmopoliti. Pa vendar Slovenci še nismo ljubitelji ruma, čeprav se zanj počasi ogrevajo mladi, ki jim ta pijača predstavlja nekaj novega,« je povedala predavateljica.
Po njenih besedah Slovenci med žganimi pijačami še vedno najpogosteje posegamo po viskiju in ginu, zato jo veseli, da čedalje več mladih prisega tudi na sadna žganja, kar je slovenska tradicija. »Žganje se vrača se v modo in poznam kar nekaj mladih, ki se preko svojih dedov zanimajo za žganjekuho. To mi je všeč,« je zadovoljna Majda Debevc. Njeni izobraževalni dogodki so del splošne izobrazbe ter pripomorejo o ozaveščanju potrošnikov in dvigu kulture pitja alkoholnih pijač. »Prav je, da kupci vedo, čemu namenijo svoj denar, da spoznajo, kaj jim je všeč, in se ne prepustijo ocenam spletnih vplivnežev, ki lažne trende radi ustvarjajo le zaradi lepe embalaže ali podkupnin velikih podjetij,« je odločna Debevčeva.
