Minulo soboto je bilo v Botaničnem vrtu v Ljubljani sejemsko vzdušje. Stojnic sicer ni bilo veliko, k čemur je prispevala ne prav obetavna vremenska napoved, a ne glede na vreme (čeprav je bilo v soboto tudi nekaj sonca) in število prijavljenih so bili v Botaničnem vrtu odločeni, da bolšji sejem v vsakem primeru izpeljejo. Letos je bil že 18. po vrsti, na dogodku pa so se srečevali ljubitelji rastlin. Sejem so postavili pri tropskem rastlinjaku, med razstavljalci pa niso bili le tisti, ki se ukvarjajo z rastlinami, temveč so prodajali tudi različne izdelke, povezane z njimi, denimo ognjičevo mazilo, pletene košare in botanične akvarele.
Eno od stojnic je zasedel Davor Mihevc, ekološki kmet in ljubiteljski vrtnar iz okolice Brežic. Napolnil jo je s svojimi sadikami, »z nekaj klasike, kot sta ginko in cedra, pa tudi tistim, kar je pri nas težje dobiti«, denimo različne vrste evkaliptusov. Ko je sam začel vrtnariti, marsikatere rastline, ki ga je navdušila, pri nas ni dobil. Zato se je moral sam dokopati do semen, je dejal. Ko je rastline vzgojil, so bile všeč še prijateljem in njihovim prijateljem, zato si je rekel, da bo poskusil nabrati večje količin semen, presežke pa podeliti naokoli, in tako se je znašel tudi na bolšjem sejmu. V njegovem naboru so ljudi najbolj zanimali ginki, »lepi so, vsi jih poznajo in vedo za njihove blagodejne vplive«. Med najbolj poznanimi zdravilnimi učinki živega fosila je denimo vpliv njegovega izvlečka na izboljšanje spomina.
K sejemski ponudbi je prispevala tudi ljubiteljica rastlin Ljiljana iz soseske. »Nekaj zamenjamo, kaj prodamo in kaj novega vzamemo,« je na kratko opisala kroženje rastlin. Ponujala je sobne rastline, te v njenem stanovanju v bloku zasedajo veliko prostora. Vprašanju, da ima očitno »zelene roke«, je pritrdila in pri tem iz žepa vzela telefon, na njem pa navdušeno pokazala fotografije svojih cvetočih, raznobarvnih in košatih rastlin. Pri Livadi ima tudi gredico, kamor bo na novo posadila pegasti badelj, ki ga je dobila na bolšjem sejmu, svojo domačo rastlinsko zbirko pa je na minulo soboto razširila še s taščinim jezikom, pravo alojo in voščenko.
Izmenjava rastlin med vsemi
»Bolšjak je namenjen vsem, ki se ukvarjajo z rastlinami, da jih lahko prinesejo, jih izmenjajo ali prodajo. Dogodek se je med ljudmi prijel in živi, je pa odziv od leta do leta različen,« je dejal vodja Botaničnega vrta Jože Bavcon. Pri tem je dodal, da na sejemski dan vedno poskrbijo za spremljevalni program, ki nagovarja široko občinstvo. Letos so potekali predavanji o kaktusih in orhidejah ter vrtnarska delavnica za otroke, na ogled je bila razstava, organizirali so vodeni ogled po semenski banki ter vrtu, na voljo pa je bila tudi vrtnarska pomoč in pomoč pri presajanju rastlin.
Prav tako je bilo na sejemski dan mogoče kupiti rastline, ki jih vzgajajo v Botaničnem vrtu. »Večinoma imamo rastline, ki so naša proizvodnja in so iz avtohtonega materiala, saj so te najpomembnejše za opraševalce. Imajo prašnike, pestiče in venčne liste, kjer je nektar za opraševalce. Mnoge sorte, ki jih v današnjem času ponujajo, so za opraševalce 'lažna novica', saj niso prav nič medovite. Čebela prileti, a na rastlini ničesar ne dobi,« je na pomen ozaveščenega vrtnarjenja opozoril Bavcon. Zatem nam je razkazal tudi nabor sadik, ki jih imajo v Botaničnem vrtu, med njimi so različni paradižniki, šparglji pa ranjak in še mnoge druge. Gre za »rastline z znanim izvorom, ki so naše in rastejo kjer koli v naravi. Ranjak raste na vsakem travniku, pri nas ga dobite in ga lahko posadite na zelenico in če jo malo kasneje pokosite, je to še dodatni vir za opraševalce.« Pri tem je še enkrat poudaril, kako pomembno je sajenje naših avtohtonih rastlin, saj pri teh ni nevarnosti za invazivnost.
Okoli sto vrst kaktusov
Pred vhodom v avlo tropskega rastlinjaka je sejemsko stojnico polnilo okoli sto vrst kaktusov. V ponudbi so svoje moči združili trije kaktusofili, eden od njih je ljubiteljski zbiratelj in vzgojitelj kaktusov Janez Pahor iz Maribora, sicer tudi član Društva prijateljev kaktusov Slovenije, ki jih je bilo v soboto med obiskovalci v Botaničnem vrtu kar nekaj. Kot je za stojnico povedal Pahor, se kaktusom posveča že 17 let, doma jih ima nekaj čez tisoč, med temi pa jih je okoli 800 različnih vrst.
A kot je strast zbiranja strnila ena od obiskovalk, ki kaktuse zbira od svojega 12. leta, »kaktusov ni nikoli preveč in če jih imaš že po celem stanovanju, vedno najdeš kakšnega, ki ga še nimaš«. Poleg tega lahko rastline tudi propadejo in jih nadomestiš z novimi. Tako kot pridejo, lahko tudi gredo, je nekoliko v šali pripomnil Pahor. A drži, med navdušenci nad kaktusi rastline redno krožijo.
