Po žalostnem koronskem mrtvilu se turizem iz najboljših časov vrača tudi med Blejce. »Poletni obisk je šokantno dober. V prvih petih mesecih, ko se glavna sezona sploh še ni začela, je bilo zabeleženih že več kot 200.000 nočitev obiskovalcev. Potem ko smo lani našteli največ domačih gostov, se letos vračajo turisti iz tujine. Največ je Nemcev, Nizozemcev, Belgijcev, Slovakov, Poljakov in Madžarov, veliko je tudi domačih gostov, odpira se francoski trg,« je bila zadovoljna Romana Purkart iz Turizma Bled. Tako dobre žetve si na Bledu niso upali predstavljati niti v sanjah. Veliko si obetajo tudi v prihodnjih dneh, ko bodo blejsko jezersko promenado in zdraviliški park zaznamovali Blejski dnevi - letos bodo posvečeni 60-letnici Festivala slovenska popevka.
Zgodba z dolgo brado iz leta 2008
Zavidljiv poletni obisk beležijo tudi na Blejskem otoku. Na eno najpomembnejših blejskih turističnih točk, ki je kulturnozgodovinski spomenik državnega pomena in eden od simbolov Slovenije, obiskovalci radi priveslajo ali priplujejo s pletno tako zaradi ogleda tamkajšnje dragocene sakralne in kulturne dediščine kot molitve v cerkvi Marijinega vnebovzetja ali poroke. Potem ko je znamenita revija National Geographic pred petimi leti fotografijo otoka objavila na naslovnici svojega kataloga luksuznih potovanj z zasebnimi letali, je tam namreč še bolj zacvetel tudi poročni turizem.
»Pod zvonom želja v cerkvi Matere Božje na jezeru si bo večno zvestobo letos obljubilo50 poročnih parov z vsega sveta,« je zaupala Romana Bohinc iz družbe Blejski otok d.o.o. in dodala, da otok dnevno obišče od 150 do 200 gostov: »V porastu so gosti, ki otok obiščejo organizirano, poleg možnosti vodenih obiskov pa jim ponujamo tudi različne tipe delavnic priprave in peke slovenske potice s pokušino različnih vrst potic, ki so lepo obiskane.«
Za obnovo in revitalizacijo stavbe Proštija, v kateri so Potičnica, gostinska ponudba in prodajalna spominkov, ter drugih kompleksov na otoku, v katere se po osamosvojitvi Slovenije zaradi sporov ob denacionalizaciji več kot desetletje ni vlagalo, je Slovensko konservatorsko društvo blejskemu župniku dr. Janezu Ferkolju podelilo Steletovo priznanje. Uspešno oživitev otoka in stavb na njem ter dobro gospodarjenje kulturnih spomenikov mu danes priznavajo tako turistični veljaki kot ministrstvo za kulturo, medtem ko so se začela kopja lomiti ob vprašanju priprave muzejske postavitve slovenstva na otoku.
Zgodba ima dolgo brado in sega v čas, ko je bil v okviru denacionalizacijskega postopka leta 2008, takrat je bil kulturni minister Vasko Simoniti, Blejski otok oddan v 45-letni brezplačen najem Rimskokatoliški cerkvi (RKC). Zaveza Republike Slovenije, ki je bila sprejeta ob podpisu sporazuma, sklenjenega med RKC in ministrstvom za kulturo, naj bi namreč določala, da mora v Proštiji Narodni muzej Slovenije vzpostaviti muzej s simboli in dokumenti slovenstva od poselitve do osamosvojitve. O muzejski zbirki se je doslej zelo malo govorilo v javnosti, prah pa je z nedavno izdano knjigo z naslovom Podob©a kolonije ali podoba raja? dvignil njen avtor Marko Hren.
»Knjiga je kronika nastajanja muzeja posebnega pomena, ki bi moral nastati v stavbi Proštija na Blejskem otoku, pa ga zaradi post-kolonialnih refleksov in pritiskov RKC Slovenija še vedno nima! Predvsem je knjiga opomnik o večidel prezrtem bogastvu, veličini in skriti moči naše globoke kulturne dediščine, ki se je skorajda nezaznavno izkazovala v vseh prelomnih obdobjih naše zgodovine,« je v svojem delu kritičen Hren, sicer tudi predsednik društva Slovenski staroverci. Poudarja, »da kronika razkriva zgodbo o ujetosti države v post-kolonialne lobije in pripoved o pristranskem, neustavnem delovanju države, ko gre za verstva, pri čemer posebej obravnavamo prezir do predkrščanske duhovne in kulturne dediščine.«
Zatikalo naj bi se glede različnih konceptov vsebine zbirke
Po Hrenovih besedah je bilo v preteklih letih sicer možno zaslediti nekaj namigov glede postavitve muzeja, a s predlaganimi vsebinami ni bil zadovoljen. Ker naj bi bile versko pristranske, jim je nasprotoval in pristojne opomnil na pomen uravnotežene zbirke simbolov in dokumentov, ideološko nevtralne in s sodobnimi prezentacijskimi tehnologijami. Medtem ko si na kulturnem ministrstvu za odgovore na naša vprašanja glede muzejske zbirke niso vzeli časa, so nam iz Nadškofije Ljubljana podali skop odgovor: »Priprava razstave v Proštiji na Blejskem otoku poteka lepo in vse kaže, da bo kmalu odprta za javnost. Sodelovanje z Ministrstvom za kulturo in Narodnim muzejem Slovenije je korektno. Navedene knjige ne poznamo.«
Da niso seznanjeni z vsebino Hrenove knjige, pravijo tudi v Narodnem muzeju Slovenije. »Ministrstvo za kulturo je Narodnemu muzeju Slovenije dodelilo nalogo, da v prostorih Proštije na Blejskem otoku postavi razstavo, skladno s smernicami v pogodbah. Avtorska skupina je v tem času zasnovala že več različnih konceptov in prilagoditev vsebine. Ker gre za pomembno nevralgično točko Slovenije, je bilo k snovanju razstave povabljenih več strokovnjakov z različnih področjih in ustanov. Vsebina razstave, ki je v domeni Narodnega muzeja Slovenije, je pripravljena za postavitev: zbrani in pripravljeni so vsi artefakti, izdelane so digitalne vsebine (trije krajši filmi, avdio vodnik, aplikacija) in besedila za katalog ob razstavi,« so pojasnili člani avtorske skupine razstave iz Narodnega muzeja Slovenije.
Poudarili so, da so dogovori glede postavitve zbirke potekali tako s predstavnikom cerkve Janezom Ferkoljem kot s predstavniki Teološke fakultete, ter da se je v času priprave razstave zamenjalo več ministrov za kulturo, a sta nekdanja direktorica mag. Barbara Ravnik in nekdanji direktor dr. Pavel Car glede razstave redno komunicirala s predstavniki ministrstva. Sodelovanje z Narodnim muzejem Slovenije in Ministrstvom za kulturo nam je potrdil tudi blejski župnik Ferkolj, ki pravi, da ne gre za nikakršne špekulacije. Obvezo na otoku bodo izpolnili po najboljših močeh, muzejska zbirka pa bo predstavljena objektivno, je zagotovil.
»Po obsežni in zahtevni obnovi času pandemije bo Proštija kmalu v celoti dostopna obiskovalcem, prvič bo na ogled na voljo tudi njena podstreha. Arhitekturna dediščina te stavbe je bogata, muzejska razstava pa bo namenjena vsem obiskovalcem otoka,« pa je odprtje muzeja komentirala Romana Bohinc iz družbe Blejski otok d.o.o..
