V sredini prejšnjega meseca so na platformi Pobude meščanov objavili zapis, v katerem prebivalec oziroma prebivalka sprašuje, ali bi bilo mogoče ob repliki tivolske Ribe na Gallusovem nabrežju dodati klop, kjer bi odrasli lahko sedeli, medtem ko se otroci igrajo na ribi. Na to so na Mestni občini Ljubljana pred dnevi odgovorili, da v projektu klop ni bila predvidena, vendar bodo poskusili najti rešitev. Zapis pa zaključili z opozorilom, da Riba na Gallusovem nabrežju ni igralo, temveč skulptura. Kar je nenavadna sprememba vloge tega mestnega elementa, za katerega so leta 2018 na občinski spletni strani zapisali: »Na prenovljenem Gallusovem nabrežju je odslej postavljena skulptura Riba, ki celostno zaokrožuje prenovljeno nabrežje Ljubljanice. Betonska riba je hkrati skulptura in otroško igralo. Izdelana je bila leta 1958 za otroško igrišče v Tivoliju ter je delo arhitektke in kiparke Vladimire Bratuž Furlan, Riba na Gallusovem nabrežju pa je bila izdelana na podlagi ideje arhitektov Vesne Vozlič Košir in Mateja Vozliča iz biroja Atelje Vozlič.« Ob tem je v nadaljevanju v tem istem občinskem zapisu mogoče še prebrati: »Riba na nabrežju Ljubljanice je postavljena v drug kontekst in nadgrajena z lučmi poudarja reko kot temeljni element mesta ter nas povabi, da bi posedali ob njej, hkrati pa predstavlja spomin na otroštvo več generacij Ljubljančank in Ljubljančanov.« Pri čemer velja v tem kontekstu omeniti še objavo Mestne občine Ljubljana iz avgusta 2017 na facebooku. Ta se je ob renderju Ribe ob Ljubljanici glasila: »Prenovljeno Gallusovo nabrežje bo krasila Riba, ki je avtorsko delo kiparke in arhitektke Vladimire Bratuž Furlan iz leta 1958. Postavila jo je v sklopu ureditve otroškega igrišča v Tivoliju, ta na nabrežju pa bo njena replika, ki bo služila tudi kot igralo. Se že veselite?« In prebivalci so se veselili.
V uredništvu Dnevnika vam želimo miren božič