Po približno enem tednu, od kar je družba Bolt v Ljubljani ponudila svoj sistem izposoje okoli 300 električnih skirojev, so se že pojavile prve pritožbe na njihov račun. Polemika o tem, da jemljejo prostor ob kolesarskih stojalih in da jih uporabniki puščajo tudi na klančinah za osebe z gibalno oviranostjo ali na pločnikih, zelenicah in drugih javnih površinah, se je odprla na družbenih omrežjih, pa tudi Mestna občina Ljubljana je dobila več pripomb prek portala za pobude meščanov. Podobne kritike na sistem izposoje električnih skirojev so se v prestolnici zvrstile že leta 2019, ko so se pojavili prvi ponudniki tovrstnih storitev.
Občina za zdaj ne namerava ukrepati, je dejal ljubljanski župan Zoran Janković. Napovedal je, da bodo še nekaj tednov opazovali, kaj se v mestu dogaja z Boltovimi električni skiroji oziroma, kako se obnašajo njihovi uporabniki. »Vodstvu Bolta sporočam, naj poskrbi za red,« je včeraj dejal Janković in dodal, da bo Bolt dobrodošel v Ljubljani, če bo sistem izposoje uredil tako, da bodo uporabniki spoštovali pravila glede hitrosti (na primer tako da bi hitrost skirojev omejili na pet kilometrov na uro) in parkiranja skirojev. Če se bodo pritožbe in neprimerno obnašanje nadaljevali, bo občina vodstvo družbe povabila na pogovor, da bi poiskali rešitve. V skrajnem primeru pa je Janković pripravljen poseči tudi po najstrožjem ukrepu, to je po prepovedi.
Omenil je, da so na magistratu že pred dvema ali tremi leti razmišljali o radikalnem ukrepu, da bi v območju za pešce oziroma na vsaj nekaterih ulicah v tem delu mesta popolnoma prepovedali ves promet in prostor namenili samo pešcem. A se za ta ukrep takrat niso odločili. Na občini ugotavljajo, da večina kolesarjev, uporavnikov skirojev in skuterjev spoštuje pravila, problematičniih je le okoli pet odstotkov uporavnikov, ki se požvižgajo na pravila.
Parkiranje skirojev ob kolesarska stojala župana ne moti
Jankovića ne moti, če uporabniki Boltove električne skiroje parkirajo ob kolesarska stojala, saj da tam nikogar ne ovirajo in da je kolesarskih stojal dovolj. Če bi se izkazalo, da je stojal zaradi dodatnega parkiranja električnih skirojev vendarle premalo, pa občina lahko namesti dodatna stojala, je zagotovil župan. Bolj ga moti, da nekateri uporabniki skiroje pustijo tam, kjer jim krmilo pade iz rok, ali pa denimo na klančinah za gibalno ovirane. Ali redno preverjajo, kje uporabniki parkirajo skiroje in ali jih po potrebi premestijo na bolj ustrezna mesta, smo želeli preveriti pri družbi, vendar odgovorov včeraj še nismo prejeli.
Bolt je Jankovića sicer povabil na odprtje sistema izposoje skirojev, a je župan povabilo zavrnil. Pojasnil je, da sicer razume vsako zasebno pobudo in da je interes zasebnika dobiček. »Jaz pa moram ščititi javni interes in s svojo prisotnostjo ne morem dajati potrdite temu projektu, dokler ne vidim, kaj se bo zgodilo,« je odločitev za zavrnitev povabila pojasnil Janković. Po drugi strani je župan bil navzoč ob nedavnem zagonu sistema izposoje električnih koles družbe Nomago. Občina je družbi celo odobrila 17 lokacij na javnih površinah, kamor je Nomago lahko po vzoru mestnega sistema Bicikelj namestil svoja postajališča za izposojo nekaj več kot 70 električnih koles. Janković je pojasnil, da občina načeloma želi Ljubljančanom »omogočiti čim več možnosti souporabe prevoznih sredstev, a le dokler ta ne bodo v napoto pešcem«.
Toda razlika med Nomagovim sistemom za izposojo električnih koles in Boltovim za izposojo električnih skuterjev je predvsem v tem, da Nomago od uporabnikov zahteva, da po uporabi kolesa odložijo na uradnih postajališčih sistema Nomago Bikes Ljubljana. Če uporabnik tega ne stori, mu Nomago zaračuna 30 evrov. Za 17 postaj za izposojo, ki se nahajajo na javnih površinah, pa mora Nomago občini plačati uporabnino. Letos bo ta znašala približno 7400 evrov. Čeprav so Boltovi skiroji, ko niso v uporabi, večinoma parkirani na javnih površinah, pa Boltu ni treba plačevati uporabnine za javne površine. Janković je prepričan, da bodo uporabniki Nomagovih električnih koles za razliko od uporabnikov električnih skirojev le redko zapeljali v mestno območje za pešce, saj da so električna kolesa v prestolnici uporabna predvsem pri vožnji na obrobje mesta oziroma v sosednje občine. Za vožnjo po mestu pa so cenovno bolj ugodna kolesa iz sistema Bicikelj.
Dostavljalce hrane
bi radi identificirali
Kot trenutno najbolj perečo problematiko v središču mesta oziroma v območju za pešce je Janković izpostavil Woltove in Glovove dostavljalce hrane. Ti naj bi z dirjanjem po območju za pešce pogosto ogrožali pešce, zato so na občini že pred časom Wolt in Glovo povabili na pogovore, kako rešiti o problematiko. Janković je razkril, da so načeloma prišli do dogovora, kako identificirati dostavljalce, in sicer tako, da bi ti na nahrbtnikih imeli z velikimi številkami navedene identifikacijske oznake. Na podlagi teh oznak bi občani lahko podajali prijave zaradi neprimerne vožnje, Wolt in Glovo pa bi nato ob ponavljanju prekrškov, ukrepala proti konkretnemu dostavljalcu. Sedaj se morajo dogovoriti še okrog tega, kako bi sankcionirali prekrškarje.