Odkar svetovne bipolarnosti med ZDA in Sovjetsko zvezo ni več, je postala značilnost duhov in duš; duhov, ker razum narekuje pameti neusklajene usmeritve za delovanje, in duš, ker sočustvujejo z žrtvami in krivci hkrati. Nedoslednost je oblika javne zavesti. Veličastna solidarnost med ljudmi je dobila možnost zaradi odlične organiziranosti državnih ustanov in civilnih združb. A tudi nesolidarnost je tu, celo odeta v solidarnost. Ljubljani je bilo večinoma prizaneseno, ker je poskrbela sama zase, a bi bilo še bolje, ko ne bi nesolidarnost sosednjih občin preprečila zadrževanja stoletnih količin vode, češ, kaj bi mi tvegali za mesto, potem bo pri nas povodenj, Janković bo pa na suhem. Če smo solidarni samo sami s seboj, sta solidarnost in nesolidarnost ista stvar. Kdor je solidaren samo sam s seboj, je sebičen.
O sebičnosti govori tudi odnos banke, ki se imenuje po našem mestu, do obdavčenja bančnih dobičkov: ostro proti pa hkrati besedičenje o tem, kako strašno solidarna je banka že ves čas, ker nekaj malega vrača v gozd, ki ga medtem neusmiljeno seka. O tem, koliko milijard denarja je šlo v njeno reševanje od vseh nas, ki smo bili solidarni z njo, ko je propadla, seveda niti besede. In zahodno človeštvo je sebično, ker razmišlja o podnebnih spremembah in vsem drugem le v solidarnosti s samim seboj. Solidarnost ima edini pomen, če je izražena, kot pravi naša ustava in vse demokratične ustave, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katero koli drugo osebno okoliščino. To je vredno prebrati še enkrat: ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katero koli drugo osebno okoliščino. In če se reče, da smo Slovenci (in Slovenke, a to je rečeno redkeje) stopili skupaj in da smo se Slovenci in Slovenke izkazali s solidarnostjo, je to izraz nesolidarnosti. Še če bi rekli, da smo solidarno delovali državljanke in državljani, bi to bila nesolidarna solidarnost. Tudi tujci, tudi migranti in migrantke in tako naprej sodijo pod solidarnost, če jo jemljemo zares. In zares je tudi šlo za to: ne glede na katero koli osebno okoliščino. Tisti, ki stalno najedajo, da smo različni in prav nič enaki, le enakopravni, bi že enkrat morali prepoznati, da smo v stiski vsi enaki, ne le enakopravni. In nesreča ne počiva. Zato ne kaže pozabiti, kaj solidarnost je. Zelo veliko je bo še treba.
