Celje. Bojan Šrot je na čelu Mestne občine Celje že vse od leta 1998, od leta 2006 pa župansko funkcijo opravlja nepoklicno. Sam je vnovično kandidaturo za župana, in to že sedmo zapored, napovedal že spomladi. Sprva je bil Šrot viden član SLS, leta 2018 pa je ustanovil svojo Celjsko županovo listo (CŽL), s katero mu je uspelo v mestni svet pripeljati kar tretjino mestnih svetnikov, in sicer 11 od skupno 33. To je Šrotu precej olajšalo delo, saj se glasovi opozicije skorajda niso slišali. Šrot rad poudarja, da je Celje pod njegovim vodstvom doseglo viden napredek tako na gospodarskem kot na kulturnem področju. Ob vnovični kandidaturi je izpostavil nekatere pomembne projekte, med njimi Tehnopark, KolesCE, Celebus in druge, na katere je še posebej ponosen. »Mesto potrebuje uravnotežen, trajnostni razvoj na vseh področjih. Tudi v prihodnjem obdobju bo občina s trajnostnimi naložbami in s pomočjo evropskih sredstev pomembno prispevala k boljši kakovosti bivanja v Celju in okolici,« je povedal Šrot, ki je bil prepričan, da mu bodo volilci že v prvem krogu namenili dovolj glasov za še en mandat. A se to, na veliko presenečenje mnogih, ni zgodilo. Kot je Šrot dejal takoj po volitvah, to pripisuje predvsem nizki udeležbi – mimogrede, ta je bila v Celju le 41,5-odstotna. Ob tem je dodal, da ima še dovolj energije tudi za drugi krog, za katerega je prepričan, da se bo končal njemu v prid.
Kovač ni brez možnosti za zmago
Prvič po 24 letih je očitno dobil resnega izzivalca mlade generacije, Matijo Kovača, ki se volilcem predstavlja kot neodvisen kandidat, čeprav je od leta 2014 mestni svetnik stranke Levica in sodi med aktivnejše v mestnem svetu, če sodimo po številu pobud in razprav. Aktualnemu županu Šrotu očita predvsem to, da je Celje, poleg Kopra, tista mestna občina, ki še vedno nima podrobnega prostorskega načrta. In da se mladi pospešeno izseljujejo iz knežjega mesta, pa tudi, da je Celje v samem vrhu po zadolženosti na prebivalca. »Naš volilni program je večplasten, temelji pa na stanovanjski politiki, ki bi lahko bistveno spremenila tok mesta. Nujni so trajnostni energetski prehod, prijazno in dostopno upravljanje mesta ter ustvarjanje kakovostnejšega bivanja in urbane atmosfere, ki bo v mesto s pravilnimi ukrepi, tudi s podporo podjetništvu in športu, vrnila mlade,« pravi Kovač, ki je bil izida v prvem krogu seveda zelo vesel. Prepričan je, da so mu številni izkazali podporo zato, ker si želijo spremembe.
Kot je dejal upokojeni novinar Brane Piano, dober poznavalec lokalne politike, se je letos končno našlo nekaj protikandidatov, med njimi Kovač, ki imajo težo in jim je uspelo na primeren način nagovoriti Celjane. »Tudi s pomočjo argumentov in verodostojnih podatkov, ki jih Šrot ne priznava. Nenazadnje pa je 24 let županovanja enega človeka preveč. Šrot se je svoje funkcije že nasitil in so mu drugi, predvsem zasebni interesi pomembnejši. To kaže tudi s tem, da funkcijo opravlja nepoklicno. Celje je tako edina mestna občina, ki nima poklicnega župana, kar je žaljivo do občanov,« meni Piano. A ne dvomi, da bo Šrot na različne načine nagovarjal volilce, naj ga izvolijo še sedmič. Kaj pa Kovač? Številni menijo, da brez možnosti nikakor ni. »Nenazadnje je Kovač že zdaj uspešno nagovarjal vse stranke v mestnem svetu, razen seveda CŽL, da bi sodelovali, in temu je večina naklonjena. Tudi z desnega političnega pola. Ni še sicer jasno, kdo vse ga bo tudi javno podprl v drugem krogu. A nekateri so ga že in lahko se zgodi, da se bo na občinski ravni vzpostavila močna koalicija,« sklene Piano.
