Mestna občina Ljubljana je pred koncem lanskega leta prejela še drugo uporabno dovoljenje za izvedeno nadgradnjo centralne čistilne naprave v Zalogu. Družba Riko in njen francoski partner OTV sta po naročilu občine povečala zmogljivost čistilne naprave in jo nadgradila tako, da iz odpadnih voda odstranjuje tudi dušikove in fosforjeve spojine. Kakšna bo končna cena nadgradnje čistilne naprave, na magistratu ne vedo natančno, ker še niso opravili končnega obračuna. Pripravili naj bi ga še ta mesec.

Čeprav smo že poleti 2021 napovedali, da bo nadgradnja čistilne naprave občino stala precej več, kot so sprva pričakovali, so stroški do konca leta 2023 še dodatno zrasli zaradi podražitve cen gradbenih materialov in dodatnih oziroma nepredvidenih del. Po izračunih, ki smo jih naredili na podlagi javno dostopnih dokumentov, je trenutna ocenjena vrednost stroškov nadgradnje čistilne naprave v Zalogu nekaj manj kot 54,3 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. To je 14,8 milijona evrov več od cene, dogovorjene v pogodbi, ki sta jo novembra 2017 podpisala ljubljanski župan Zoran Janković in direktor Rika Janez Škrabec.

Sprememba tehnologije čiščenja

K podražitvi nadgradnje centralne čistilne naprave v Zalogu je precej prispevala odločitev za spremembo tehnologije čiščenja odpadne vode zaradi spremembe lastnosti odpadne vode na vtoku v čistilno napravo. Samo zaradi tega je občina morala v proračunu zagotoviti dodatnih 7,4 milijona evrov. Občinski oddelek za gospodarske dejavnosti in promet ter javno podjetje Voka Snaga sta pojasnila, da je Riko s partnerjem po podpisu pogodbe za nadgradnjo čistilne naprave ugotovil, »da so se povprečne količine odpadne vode bistveno zmanjšale, koncentracije parametrov onesnaženja pa povečale. To pomeni, da je treba zagotoviti bolj učinkovito čiščenje za doseganje istih parametrov na iztoku, kar je vodilo do odločitev o prilagoditvi tehnoloških postopkov čiščenja, posledično pa do dviga stroškov izvedbe projekta«.

Občina je omenjena izvajalca za nadgradnjo čistilne naprave izbrala leta 2013 z javnim naročilom. Riko in OTV sta bila edina, ki sta se potegovala za posel, občini pa sta ponudila, da naročena dela opravita za nekaj manj kot 39,5 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Ker je pred dejanskim podpisom pogodbe občina čakala na zeleno luč za sofinanciranje projekta z evropskimi sredstvi, pogodbe z Rikom ni sklenila vse do novembra 2017. V tem času pa je po pojasnilih občine prišlo do sprememb lastnosti odpadne vode na vtoku v čistilno napravo in tudi razpoložljive tehnologije na trgu.

Ker je navedena sprememba občutno podražila projekt nadgradnje čistilne naprave, smo že leta 2021 preverjali, zakaj ni občina razdrla pogodbe z Rikom in poskušala z novim javnim naročilom najti najbolj ugodnega izvajalca. Na občini so takrat dejali, da ni šlo za situacijo, ki bi terjala izvedbo novega razpisa, saj da ni šlo za bistveno spremembo prvotnega javnega naročila. A kot smo že poročali, je komisija za reševanje sporov, ki je odločala o višini enega od Rikovih zahtevkov za povišanje pogodbene cene, leta 2021 ugotovila, da je občina imela to možnost. Komisija, katere člane sta imenovala občina in Riko, je zapisala: »V taki situaciji nastopi možnost razveze pogodbe in izvedbe novega razpisa. Naročnik (občina, op. a.) je presodil, da je zanj bolj ugodna varianta obdržati izbranega izvajalca in se z njim dogovoriti o novi pogodbeni vrednosti.« Komisija je v svojem poročilu povzela tudi dokument odvetniške pisarne Mužina, Žvipelj in partnerji, ki je v tem postopku zastopala občino. Odvetniki naj bi zapisali, da zaradi okoliščin, ki so nastopile po sklenitvi pogodbe, ni bilo nujno sklepanje aneksov, temveč bi lahko prišlo kar do razveze pogodbe.

Če bi se občina takrat odločila razdreti pogodbo z Rikom, bi to lahko imelo dve pomembni posledici. Ker bi morala izvesti novo javno naročilo za nadgradnjo čistilne naprave, bi izgubila več mesecev, pri čemer je bilo pravočasno dokončanje projekta nujno, da bi lahko počrpala vsa razpoložljiva evropska kohezijska sredstva. Z razdrtjem pogodbe pa bi občina tvegala tudi Rikovo tožbo. V družbi so nam leta 2021 potrdili, da bi ob takšnem razpletu morali »poiskati vse pravne možnosti kot izvajalec, da bi zaščitili svojo pozicijo«, pri tem pa niso izključili niti možnosti tožbe.

Povišanje cen gradbenih materialov

Pozneje je občina z Rikom sklenila še dva aneksa zaradi dodatnih oziroma nepredvidenih del v skupni vrednosti okoli 237.000 evrov. Projekt nadgradnje čistilne naprave pa bo občinski proračun stal precej več tudi zaradi podražitve »cen materialov in drugih kalkulativnih elementov«. Na občini so potrdili, da bo skupna ocenjena vrednost podražitev iz tega naslova do zaključka projekta znašala okoli 7,1 milijona evrov. Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so poudarili, da so se »med izvedbo projekta srečevali s številnimi izzivi, ki so jih pustile posledice nepričakovanih dogodkov in so rezultirali v podražitvah. Leti 2020 in 2021 je zaznamovala epidemija koronavirusne bolezni v dveh daljših obdobjih, znotraj katerih je bilo precej oteženo in prilagojeno izvajanje del. Zatem smo stopili v obdobje sprememb na trgu zaradi razmer v Ukrajini, ki vplivajo na izredno dolge dobavne roke in visoke cene materialov in ostalih elementov za gradnjo.«

Kineta je občino stala
skoraj 2,9 milijona evrov

Na občini smo preverili, ali so tudi od izvajalcev gradnje kanalizacijskega kanala C0 in kanalizacijskega omrežja na 39 območjih v Ljubljani, ki skupaj z nadgradnjo čistilne naprave sestavljata veliki ljubljanski kohezijski projekt, prejeli napovedi o podražitvah iz naslova povišanja cen materialov in gradbenih storitev. Pritrdili so, da so že prejeli najave podražitev, a da so ti zahtevki še v obravnavi.

Ob tem velja omeniti, da je gradnja kanalizacijskega kanala C0 dražja že zaradi naknadne odločitve občine, da na dobrih dveh kilometrih trase vgradi armiranobetonsko kineto. Aneks kaže, da je občino vgradnja kinete stala skoraj 2,9 milijona evrov brez davka na dodano vrednost.

Priporočamo