Svetovna popotnica, poliglotka, ljubiteljska etnologinja in biologinja Alma M. Karlin je Japonsko, kamor je pripotovala junija 1922, torej pred natanko sto leti, in tam ostala celo leto, do julija 1923, tako vzljubila, da je o tej deželi, njenih ljudeh in kulturi govorila in pisala v samih presežnikih. »Iz njenih zapisov in citatov lahko sklepamo, da je bil Almi M. Karlin všeč način komunikacije v tej deželi, saj so Japonci zelo vljudni, čeprav tudi zadržani. Všeč ji je bil način njihovega razmišljanja, in čeprav razmišljajo počasneje, pa zato veliko bolj poglobljeno kot zahodnjaki,« pravi Barbara Trnovec, antropologinja, kustosinja in skrbnica zbirke Alme Karlin v Pokrajinskem muzeju Celje, ki je o tej znani Celjanki napisala tudi znanstveno monografijo. »Zanjo je bila nekaj posebnega japonska estetika, učila se je tradicionalnega japonskega slikanja in plesa, ljudje na Japonskem pa so bili do nje izredno prijazni. Vemo namreč, kako hipersenzibilna je bila, ker je bila sama drugačna in je imela zato tudi nemalo težav. A ne na Japonskem, kjer se je zaposlila na nemškem veleposlaništvu in imela posledično dostop do številnih pomembnih ljudi. Ni čudno, da se je od Japonske po letu dni poslovila s težkim srcem,« pove Trnovčeva, ki je v razstavo z naslovom Japan at last (Japonska, končno), ki jo bodo 27. junija ob 30-letnici diplomatskih stikov med Japonsko in Slovenijo odprli v Tokiu, vključila tudi veliko citatov Karlinove. Kot denimo: »Mislim, da sem se približala japonski duši, kolikor se ji zahodnjak pač lahko približa.«

Karlinovo odlikuje veliko vrednot

Gre za popolnoma novo razstavo, s katero želijo Japoncem na panojih čim bolj približati inspirativno zgodbo Karlinove, ki ni le slovenska, regionalna ali lokalna, temveč je to zgodba svetovnega formata. Trnovčeva je za razstavo zasnovala tudi kabinet čudes, nekakšno omaro s policami, na kateri so različni predmeti iz zbirke Karlinove predstavljeni na atraktiven način, četudi zgolj na fotografijah v 3D-tehniki. »Zame osebno je zgodba Alme Karlin izjemno dragocena, saj je bila nosilka vrednot. Takih ljudi ni. Njena zavezanost resnici, njen pogum, ljubezen do učenja in neverjetna pokončnost ne glede na ceno so nekaj tako osupljivega in dragocenega, da se mi zdi to vredno predstaviti ljudem po vsem svetu,« še dodaja Trnovčeva in spomni, da je Almina zgodba še vedno aktualna tudi zato, ker je bila velika nasprotnica vojn. Za razstavo o Almi Karlin na Japonskem pa ima veliko zaslug tudi naša veleposlanica v Tokiu Ana Polak Petrič, ki meni, da je prav, da svetovno popotnico bolje spoznajo tudi Japonci. »Prvi razlog je stoletnica njenega prihoda na Japonsko, saj je njena izkušnja s to deželo, ki jo je navdihnila, zelo dragocena in pomembna za zbliževanje obeh narodov oziroma držav, drugi pa, da smo prepričani, da bosta njeno življenje in delo navdušila tudi japonsko javnost. Karlinova je bila namreč odlična opazovalka in Japonci bodo lahko spoznali, kako je ona dojemala njihovo kulturo in takratno družbeno ureditev in kako se je kot Evropejka in svetovljanka lotevala vprašanj razlik med spoloma in enakopravnosti žensk, ki so ponekod aktualna še danes,« je misli o tem izjemno pomembnem projektu strnila Ana Polak Petrič. Razstava bo na Japonskem na ogled eno leto, v tem času pa se bo selila iz kraja v kraj.