Od včeraj je uradno odprta tematska izobraževalna trasa, poimenovana Pot med jelšami. Ta povezuje mestni park Rakova jelša s Krajinskim parkom Ljubljansko barje. Na krožni poti, dolgi tri kilometre, obiskovalce čakajo tako imenovana interpretacijska orodja, preko katerih se obiskovalci lahko seznanijo z naravnimi vrednotami, ki jih čakajo na Ljubljanskem barju. Informacije so dostopne s QR-kodo ali preko posebnih »kukal«, s katerimi lahko obiskovalci odstopajo do informacij. Arhitekturno zasnovo poti vključno s pripomočki so pripravili v ateljeju Medprostor. Ureditev območja je rezultat projekta Poljuba, ki ga vodi javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje v sodelovanju s partnerji ter številnimi zunanjimi sodelavci.

Vstopna točka v krajinski park

»Morali bi videti to območje pred petimi leti. Prej je bilo to zanemarjeno in neprehodno območje, danes pa tu vidimo kulturno krajino. To je primer, kako se lahko neko območje približa ljudem. Želimo si, da bodo Ljubljančani z veseljem obiskovali in se vračali na to pot in da bodo tu našli neki notranji mir,« je včeraj izjavil direktor krajinskega parka Janez Kastelic. Izrazil je tudi željo, da bi ta pot nekoč postala glavna vstopna točka za obisk krajinskega parka preko vodovodnega mostu, ki se trenutno obnavlja in je nedaleč od začetka poti. Ta je v neposredni bližini postajališča P+R Barje in zato lahko dosegljiv z mestnim prevozom ali s kolesom. Direktor je prav tako izpostavil tvorno sodelovanje s partnerji v projektu. »Začetek poti je tudi začetek mestnega parka Rakova jelša in moram izpostaviti, da z mestno občino več kot dobro sodelujemo. Za namen naravovarstvenih aktivnosti nam je dala v brezplačno uporabo 16,4 hektarja zemljišč, ob katerih smo uredili pot. Ta je gotovo primer dobre prakse sodelovanja parka z občinami.«

Kohezijska sredstva
za ohranitev narave

Širši namen projekta je sicer obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja. Projekt, ki se je začel leta 2018, je vreden 4,1 milijona evrov; 20 odstotkov je prispevala država, preostala sredstva so iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Vodja projekta Anja Oven je pojasnila, da so se, poleg ozaveščanja, v projektu osredotočili predvsem na ohranjanje izginjajočih habitatnih tipov ter izboljšanje stanja in varstvo ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate. »Na Ljubljanskem barju je največja težava intenzivna kmetijska obdelava, zaradi česar se mokrišča zmanjšujejo. Na 177 hektarjih površin smo izboljšali stanje mokrotnih habitatov ter vrst, ki so nanj vezane. Na začetku je šlo največ dela za pridobivanje zemljišč. Pri tem smo bili zelo uspešni, saj smo odkupili 77 hektarjev kmetijskih in gozdnih zemljišč, kar je več, kot smo načrtovali.« Dodala je še, da so vzpostavili tudi dva večja kompleksa na Rakovi jelši in območje med Igom in Škofljico, kjer domuje zelo ogroženi metulj barjanski okarček. Zaradi odkupa zemljišč bo projekt dolgoročno vplival na ohranjanje občutljivega ravnovesja krajinskega parka, saj bodo zemljišča ostala v upravi javnega zavoda. Ovnova je poudarila, da imajo lokalni kmetovalci možnost skrbniške pogodbe, s katero lahko ob upoštevanju ekoloških standardov brezplačno koristijo odkupljena zemljišča. Vodja projekta je še poudarila, da se je s temi ukrepi na splošno izboljšal življenjski prostor za ogrožene vrste, poleg omenjenega metulja je bil namreč tik pred izginotjem tudi hrošč puščavnik.