Domačini in pogosti obiskovalci prestolnice vedo, da se iz line na vrhu Lutkovnega gledališča na Krekovem trgu vsako uro prikažejo piskači, ki slovesno oznanijo »prihod« nove ure. To je ena večjih ljubljanskih znamenitosti, ki si jo radi ogledujejo tudi turisti, posebej tisti, ki potujejo z vzpenjačo na Ljubljanski grad. Toda ne boste verjeli, pred dnevi je zvok z vrha stavbe Lutkovnega gledališča umolknil – piskače so namreč odpeljali na popravilo.
Nič takega, boste rekli. A ne pozabite, da je v neposredni bližini Lutkovnega tudi uredništvo časopisa, ki ga držite v rokah. In vodstvo časopisa, nastanjeno v vrhnjih nadstropjih Dnevnikove stavbe, se je na zvok in prizor z Lutkovnega gledališča tako navadilo, da so tudi na sestanke prihajali točno, saj so jih piskači opozorili, da je nastopila ura sestanka. Ko je zvok utihnil, tudi šefov ni bilo več na sestanke – ali pa so nanje pošteno zamudili.
Zato stroko, ki popravlja zadevo, in tudi vodstvo Lutkovnega prosimo, naj se z deli podvizajo, saj pri nas, ne le v uredništvu te rubrike, tako ne moremo več delati. Če želite, da vas še kdaj grajamo (okej, lahko vas občasno tudi pohvalimo), nam vrnite »uro«, sicer se bo nekega dne zgodilo, da časopis ne bo več izšel. Česar pa si, priznajte, res ne želite.
