Slovenija po številu krajev, kjer naj bi strašilo, ni tako polna kot Škotska ali Irska, vseeno pa lahko obiskovalci skorajda v vsakem slovenskem kraju naletijo na kakšno zanimivo ljudsko pripovedko, strašljivo zgodbo ali legendo, ki jim bo popestrila izlet.
Duh bele žene
Med najbolj zanimive zagotovo spadajo zgodbe o duhovih, kot je legenda o beli ženi, po ljudskem izročilu lepem bitju, ki prebiva v gozdu, ki naj bi "štopala" v najožjem delu soteske reke Pake na severozahodnem robu Šaleške doline, kjer se skriva jama Huda luknja. Včasih naj bi se mimoidočim kar pojavila na zadnjih sedežih avtomobila, nato pa izginila.
Jama Huda luknja ima dva vhoda, na obeh straneh hriba Tisnik in je pravi podzemni biser krasa, obiskovalci pa lahko ob obisku jamskih rovov mogoče uzrejo tudi duh bele žene.
Hudičev turn
V neposredni bližini razvalin Dvorca Soteska v občini Dolenjske Toplice se nahaja vrtni paviljon Hudičev turn, ki je bil zgrajen v 17. stoletju in o katerem krožijo različne zgodbe. Ena od legend pravi, da je tamkajšnji soteški graščak dal ukazati, da mu pripada prva noč z vsako novo nevesto, kmetje so ga zato prekleli in paviljon poimenovali Hudičev turn.
Notranjost paviljona je bogato poslikana, okolica je primerna tudi za kolesarski izlet, o tem, ali tam res straši, pa se lahko obiskovalci prepričajo sami.
Bitja z rogovi, repi in žarečimi očmi
Ob pokopališču na robu občine Benedikt v Slovenskih goricah stoji Zlodejev gozd, v katerega je bolje zaiti podnevi. Ponoči naj bi se v gozdu namreč prikazovala bitja z rogovi, repi in žarečimi očmi, slišati pa je mogoče tudi nenavadne glasove. V gozdu včasih zagori in zgodba pravi, da naj bi okoli teh ognjev plesali peklenščki, zato je gozd dobil ime Zloudjova Püša - Zlodejev gozd.
Duh deklice
V gradu Pišeče na Kozjanskem naj bi strašilo v velikem romanskem stolpu, kamor naj bi lastniki pred stoletji zazidali mlado deklico in jo hranili skozi lino. Duh deklice, ki naj bi v jetništvu dočakala sedemdeset let in se ves čas v ječi igrala s punčkami, naj bi še danes taval po stolpu. Grad si lahko obiskovalci ogledajo le od zunaj, do njega pa se lahko sprehodijo po urejenih sprehajalnih poteh.
Vzdihi, tožbe in kriki
Tudi Grad Negova v bližini Gornje Radgone zaznamuje zanimiva zgodba. Tamkajšnji gospodje so imeli v cerkvi rezervirano klop, na katero ni smel sesti nihče drug. Nekoč naj bi grofica na sebi našla uš in neko žensko obtožila, da je v cerkvi sedela na njeni klopi. Žensko naj bi kasneje zaprli v grajski zapor in jo tam mučili, dokler ni umrla.
Ob polni luni naj bi še danes iz grajske kleti prihajali vzdihi, tožbe in kriki, legenda pravi, da bo duh izginil, ko bo v celico stopil človek brez greha. Poleg oprezanja za duhovi je tam možen tudi ogled notranjosti gradu in zeliščnega parka.
Teater groze
Na Starem gradu Celje je v kleti Friderikovega stolpa na ogled Teater groze, stalna razstava mučilnih naprav, ki so jih uporabljali med 16. in 18. stoletjem.
Celjski grad pa je znan tudi po tragični ljubezenski zgodbi Friderika II. Celjskega in Veronike Deseniške, ki je bila zaradi nemilosti Friderikovega očeta grofa Hermana II. Celjskega obtožena čarovništva in umorjena. Friderika pa je Herman kaznoval tako, da ga je zaprl v glavni stolp, ki se po njem tudi imenuje.
Erazmov duh
Tudi ogled Predjamskega gradu, ki so ga v 123 metrov visoko navpično steno vklesali pred skoraj 800 leti, velja za odličen izlet. Med njegovimi najbolj znanimi prebivalci je bil uporniški vitez Erazem Predjamski, ki je za gradom poznal preplet skrivnih rovov, ki je vodil na površje in skozi katerega naj bi Erazem hodil na svoje roparske pohode.
Na gradu naj bi strašil tudi Erazmov duh. V Slovenijo pa je pred leti prišla ameriška ekipa Ghost Hunters International, ki je posnela dokumentarec o iskanju prikazni v nekdanji utrdbi. Obiskovalci se lahko na gradu sprehodijo skozi orožarno, kapelo, kuhinjo in mučilnico. Na grajskem podstrešju pa lahko vidijo bogato zbirko srednjeveškega orožja in oklepov ter se oblečejo v pravega viteza.
Zakleti grad
Grad Strmol leži v bližini Cerkelj na Gorenjskem, v 13. stoletju so se tam naselili vitezi Strmolski, zadnja zasebna lastnika pa sta bila zakonca Rado in Ksenija Hribar, ki sta graščini dala današnjo podobo. Zakonca naj bi odvedli v gozd in nasilno umorili, zato se danes govori, da je grad zaklet, njuna duhova pa menda še vedno strašita v gradu.
Sovražna brata
V Brestanici stojita dva gradova, manjši spodnji, ki ga imenujejo Turn, in večji grad Rajhenburg, ki je eden najpomembnejših grajenih spomenikov srednjeveške kulture na Slovenskem. Legenda pravi, da sta vsak v svojem gradu živela dva brata, ki sta se tako sovražila, da sta nekega dne pokončala drug drugega.
Nekaj časa naj bi na večjem gradu hranili tudi njuni lobanji. Duhova bratov pa menda še danes strašita po grajskih hodnikih.
