Predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za nadgradnjo železniške proge na odseku Ljubljana-Kranj/Naklo je tako z vidika škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje, nesmotrne rabe prostora in nestrateškega prostorskega planiranja ter slabih tehničnih rešitev neustrezen. Tako so prepričani v civilni iniciativi Občanom in okolju prijazna železnica (CI OPŽ). Svoje odzive na predlog DPN, ki mu nasprotuje že več kot dva tisoč državljanov iz lokalnih naselij ob obstoječi železnici na odseku med Stanežičami in Struževim, so včeraj javnosti prestavili v Knjižnici Medvode, kjer niso skoparili s kritikami na račun načrtovanih infrastrukturnih posegov.

Matjaž Krajnik, vodja civilne iniciative OPŽ: Želimo povezati letališče Brnik s prestolnico oziroma z ostalim delom Slovenije. Foto: Tina Jereb

 

Matjaž Krajnik, vodja civilne iniciative OPŽ: Želimo povezati letališče Brnik s prestolnico oziroma z ostalim delom Slovenije. Foto: Tina Jereb

 

Kot je pojasnil vodja CI OPŽ Matjaž Krajnik, postopek predloga DPN ni skladen s prejeto zakonodajo oziroma predpisi, saj je bil izveden brez vključevanja javnosti, prav tako se DPN po besedah sogovornika ne sklicuje na kvalificirane strokovne ocene vplivov na okolje in vode, v študiji pa niso podane niti smernice Agencije Republike Slovenije za okolje niti Nacionalnega inštituta za javno zdravj

Dodano vrednost ob izgradnji drugega železniškega tira v Medvodah vidijo tudi v celoviti rekonstrukciji železniške postaje. Foto: Tina Jereb

Dodano vrednost ob izgradnji drugega železniškega tira v Medvodah vidijo tudi v celoviti rekonstrukciji železniške postaje. Foto: Tina Jereb

Za hitrosti do 200 kilometrov na uro

»Zavzemamo se, da obstoječi tir železniške proge med Ljubljano in Kranjem/Naklim postane primestna železnica, v okviru CI OPŽ pa smo podali tudi pobudo, da se za nadgradnjo železniške infrastrukture ponovno preučijo in preverijo možnosti ter predlogi variant za umestitev proge za mednarodni potniški promet za hitrosti do 200 kilometrov na uro in transportni - tovorni železniški promet do 120 kilometrov na uro, v koridorju ob avtocesti Ljubljana - Jesenice,« je stališče civilne iniciative povzel Matjaž Krajnik.

Naš cilj, je dodal Krajnik, je sodelovati s projektanti oziroma z izdelovalci predloga DPN, ki ga želimo optimizirati: »Obstoječo progo želimo narediti primestno, namenjeno potnikom, ki bodo potovali v Ljubljano in nazaj, mednarodni in tovorni promet pa želimo speljati ob avtocesti in tam narediti neko spodobno progo, ki bo konkurenčna evropskim progam. Istočasno želimo povezati letališče Brnik s prestolnico oziroma z ostalim delom Slovenije.«

V civilni iniciativi poudarjajo tudi, da predlog DPN ni povezan z DPN za ljubljansko železniško vozlišče, ki rešuje tranzitni promet mimo Ljubljane v smeri Koper - Jesenice, hkrati pa omogoča potniški promet na relacijah Koper - Ljubljana, Jesenice - Ljubljana. DPN ne rešuje celotnega poteka proge med Ljubljano in Jesenicami, so še izpostavili v CI OPŽ. Poudarili so, da potek proge od Naklega do Jesenic še ni znan, zato so pristojne opozorili, da je načrtovanje samo enega dela trase nesmiselno, saj lahko pride do situacije, ko trase med Naklom in Jesenicami ne bo mogoče določiti.

dr. Jože Duhovnik: V teh razvojnih načrtih ni logike. Foto: Tina Jereb

dr. Jože Duhovnik: V teh razvojnih načrtih ni logike. Foto: Tina Jereb

Ogrožena črpališča pitne vode

Matjaž Krajnik je spomnil tudi na študijo vplivov na podtalnico in možnosti onesnaženja, ki naj bi bila pomanjkljiva, saj obravnava samo možnost onesnaženja z nafto in bencinom, ne obravnava pa možnosti onesnaženja s snovmi, ki so topljive v vodi, kar pomeni trajno uničenje podtalnice. Po besedah sogovornika naj bi predlagana železniška trasa pomenila velik poseg v rezervoar pitne vode na Sorškem polju, ogrozi pa lahko tudi sedanja črpališča pitne vode za občino Medvode.

Strojni inženir dr. Jože Duhovnik je med drugim poudaril, da je bila obnovljena proga načrtovana za hitrosti do 160 kilometrov na uro, nova proga prek Kamnika in Brnika do 80, nova hitra proga ob avtocesti pa do 200 kilometrov na uro. »V teh razvojnih načrtih ni logike,« je razočaran Duhovnik.

Povedal je, da so na seji komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj državnega sveta v začetku oktobra predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor in ministrstva za infrastrukturo pojasnili, da so na predlog DPN prejeli več kot 300 pripomb, ki jih proučujejo z več kot 100 strokovnjaki. Svoje stališče naj bi pripravili v roku 60 dni, odgovorov pa do včeraj še ni bilo. 

Priporočamo