»V pravični trgovini 3Muhe, kjer smo se v preteklosti že povezovali z akterji socialne ekonomije, sedaj sodelujemo z enim največjih socialnih podjetij pri nas, zavodom Knof, ki v Ljubljani po novem ponuja kolekcijo izbranih in preoblikovanih kakovostnih rabljenih oblačil,« spremembe v 3Muhah, kjer poleg svežega nabora trajnostne mode ostajajo prehrambni pravičnotrgovinski izdelki, pojasnjuje vodja pravične trgovine v Sloveniji Živa Lopatič. Pri čemer je kolekcija Knof odgovor na instant potrošništvo, s tem, da ponuja drugačen način kupovanja, bolj trajnosten.

Tekstilna industrija pomeni veliko obremenitev za okolje. Na svetovni ravni letno nastane 100 milijard kosov novih oblačil, vsako leto jih kupimo okoli 80 milijard kosov, kar je 400 odstotkov več potrošnje kot pred 20 leti. V Sloveniji jih po raziskavi, izvedeni v okviru projekta Obleka naredi človeka, ki izpostavlja družbeno in okoljsko problematiko tekstilne industrije, letno zavržemo 12,3 kilograma na prebivalca, zavržena oblačila pa končajo v sežigalnicah ali na odpadih ter na bregovih rek v različnih afriških državah, kamor ponošene tekstilije iz Evrope za prodajo na kilogram odpeljejo v balah, zaradi njihove dotrajanosti in neurejenega komunalnega sistema pa največkrat pristanejo v okolju, nekaj dejstev iz oblačilne industrije naniza Živa Lopatič. Poleg tega gre le odstotek oblačil na globalni ravni v reciklažo, pove vodja projektov in marketinga Polona Mavsar Hrovat iz krškega socialnega podjetja Knof, ki razvija trajnostne rešitve, v Ljubljani pa tako sedaj ponujajo rabljena oblačila, s poudarkom, da gre za lokalne kose.

V Ljubljani lokalna rabljena oblačila

»Podjetje Knof ima pred drugimi ponudniki rabljenih oblačil v Ljubljani to prednost, da za razliko od večine preostalih ponuja oblačila iz slovenske druge roke, in ne uvoza,« poudarja Živa Lopatič. Izbrana vintage in preoblikovana oblačila Knof so lokalna v več pogledih, saj so poleg tega, da so zbrana v lokalnem okolju, velikokrat tudi plod slovenske tekstilne industrije. »Med oblačili, ki jih ponujamo, je veliko dobrih oblačil Mure, Laboda, Vezenin Bled, Jutranjke in drugih predstavnikov naše tekstilne dediščine,« pravi Polona Mavsar Hrovat iz Knofa, kjer so najbolj prepoznavni po butikih ponovne uporabe Stara šola, ki so jih odprli v Krškem, Novem mestu, Sevnici, Brežicah in Litiji. »Stremimo k temu, da izdelkom čim bolj podaljšamo življenjski cikel. Pri oblačilih ljudi spodbujamo, naj jih najprej popravijo in šele nato izberejo rabljene kose, ki naj jih prav tako popravljajo in po potrebi preoblikujejo ter šele na koncu oddajo na odlagališče,« trajnostno ravnanje strne Polona Mavsar Hrovat. Ob tem obe sogovornici poudarita, da bo po evropski direktivi do leta 2025 v gospodinjstvih postalo obvezno ločeno zbiranje oblačil, vendar, kot še izpostavita, tega v Sloveniji še nimamo sistemsko urejenega.

Popravljanje oblačil kot etična odločitev

Hitra moda s svojimi procesi izdelovanja oblačil bremeni okolje in ljudi, zato Živa Lopatič izpostavi še en pogled na to problematiko, pri čemer se nasloni na ugotovitev ustanoviteljice globalnega gibanja Fashion Revolution, ki se zavzema za etično modno industrijo, Orsole de Castro. Ta v svoji knjigi navaja, da so si pred 30 in 40 leti popravljali oblačila ljudje, ki ni niso imeli denarja, medtem ko je danes obratno. »Tisti, ki imajo denar, lahko kupijo dovolj kakovostna oblačila, da jih je mogoče popravljati, medtem ko si socialno šibkejši tega ne morejo privoščiti in si kupijo poceni oblačila, ki jih nato lahko le zavržejo. Čeprav je na dolgi rok kupovanje poceni oblačil dražje, ker jih je treba hitreje menjavati,« pojasnjuje vodja pravične trgovine. Pri čemer velja, da bi za amortizacijo oblačila človek moral posamezni kos obleči vsaj 30-krat. Kot po besedah Polone Mavsar Hrovat še ugotavljajo v Knofu, so »poleg mladih za modo rabljenih oblačil bolj odprti intelektualci in kreativci, ki so zanjo pripravljeni tudi več plačati, saj pri kakovostnih kosih cenijo izdelavo, vloženo delo, dizajn in material«. Pri čemer je na tem področju, kot poudari sogovornica, velikega pomena ozaveščanje, kar ponazori s primerom nekega dekleta, ki očeta v trgovini, če vzame plastično vrečko, opozarja na čezmerno rabo plastike, potem pa gre po oblačila v trgovino hitre mode. K ozaveščenosti med drugim prispeva tudi 23. april, dan v rabljenih oblačilih, na katerega opozarjajo Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenije in Focus, društvo za sonaraven razvoj. Poleg dogodkov, ki jih priredijo, ljudi spodbujajo, naj vsaj na ta dan oblečejo rabljena oblačila.