Ustavljene aktivnosti za protipoplavno zaščito

V občini Kostanjevica na Krki so lani po neuspelem poskusu dogovora z lastniki zemljišč začasno ustavili aktivnosti za urejanje protipoplavne zaščite kostanjeviškega otoka. V občini so imeli pripravljeno idejno zasnovo za protipoplavno zaščito otoka, na katerem leži staro mestno jedro Kostanjevice na Krki. Za izvedbo načrta je imela Direkcija RS za vode iz kohezijskega sklada tudi zagotovljenih 6,75 milijona evrov, a občina z nekaterimi prebivalci, ki bi morali na svojih zemljiščih omogočiti služnost, ni našla skupnega jezika. Prebivalci in občina bi morali dogovor doseči do lanskega poletja, ker ga ni bilo, je načrt propadel, občina pa ga od takrat ni poskušala obuditi. A župan Robert Zagorc se zaveda, da bo neko rešitev prej ali slej treba najti, če želijo otok zaščititi pred vse pogostejšimi poplavami. »Če predstavljena zasnova ni primerna za nekatere prebivalce, bo treba iskati nove rešitve. Drugega nam ne preostane, če želimo rešiti otok,« pravi. Sam sicer podpira zadnjo predstavljeno idejno rešitev protipoplavne zaščite, a so se v občini pripravljeni pogovarjati tudi o drugih, vse za to, da dosežejo dogovor. V občini medtem nadaljujejo druge, sicer nezadostne ukrepe za protipoplavno varnost. Predvsem na Krkinih obrežjih, ki jih čistijo in utrjujejo. Zadnja leta imajo vse več dela in stroškov z rečnim plavjem, ki nastaja tudi po zaslugi vse številnejših bobrov in ki se ob močnejših padavinah nabira tudi ob konstrukciji kostanjeviških lesenih mostov. V ta namen razmišljajo o tem, da bi ob prenovi tercialskega ali tako imenovanega malega mostu, načrtovani za letos, povečali razmik med njegovimi podpornimi stebri, da bi rečno plavje lažje potovalo mimo. sta