»Umetnost oziroma ustvarjanje želiva naredili vključujoče. Umetnost ne sme biti rezervirana samo za tiste z akademsko izobrazbo, saj lahko vsi ustvarjamo in v tem uživamo. Poudarjava, da ni treba, da je vse lep izdelek, temveč da gre za prijetno izkušnjo. Kot je rekel Andy Warhol – medtem ko se ljudje odločajo, ali je to umetnost ali ne, on naredi še več umetnosti,« moto programa Arty Party strneta njegova ustvarjalca, kiparka Špela Vizjak in oblikovalec Vasja Stojanovski. Ustvarjalne in družabne delavnice, ki ju poleg njiju vodijo še tri sodelavke, kiparka, slikarka in oblikovalka, je par zasnoval pred dobrimi tremi leti. V času epidemije sta program izvajala preko zooma, zdaj pa dogodki že nekaj časa potekajo v živo na Gosposvetski 2.
Slikarski narek
po televiziji in v živo
Idejo za Arty Party, kot pripovedujeta njegova snovalca, sta skovala po zaključku akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ko sta se spraševala, kako in kaj naprej. »Želela sva si skupaj delati, in ko sem na spletu zasledila koncept 'sip and paint' (v prevodu srkanje in slikanje), se mi je zdelo, da je to prava stvar za naju,« se spominja Špela Vizjak. Tako sta kiparka in oblikovalec sproščeni program ustvarjanja vnesla v tukajšnji prostor. Kot pripovedujeta, je tovrstne ponudbe v Združenih državah Amerike zelo veliko. Kako tudi ne, saj naj bi se vse skupaj začelo prav čez lužo.
The Joy of Painting so bile ameriške polurne televizijske oddaje slikarja Boba Roosa, ki jih je vodil med letoma 1983 in 1994 ter so sledile predhodnemu formatu njegovega mentorja Billa Alexandra, v njih pa je umetnik poučeval tehniko slikanja z olji. Ross, ki je občinstvo prek ekrana seznanjal predvsem z ustvarjanjem pokrajin na platnu, je občasno gostil tudi različne umetnike. Televizijska oblika slikarskega nareka je bila po besedah Špele Vizjak in Vasje Stojanovskega v osemdesetih letih v ZDA precej priljubljena, čez kakih dvajset let pa je nato svojo različico dobila v obliki dogodkov v živo, ob kozarcu vina. Ta koncept sta umetnika reciklirala pod imenom Arty Party, vse skupaj pa se začne s praznimi platni, na katerih po navodilih učitelja nastaja izbrani motiv, ali v primeru keramične delavnice denimo skodelica.
Kot še poudarjata sogovornika, njune delavnice niso slikarski tečaji, temveč sproščeno izkušanje ustvarjalnosti, pri čemer se je na poti mogoče še kaj naučiti. »Vsako sliko razdelimo na najlažje korake, ki pripeljejo do končnega izdelka, te pa nato podajamo udeležencem. Seveda lahko, če ne želijo slediti korakom, delajo po svoje. Ob slikanju izbranega motiva pripovedujemo tudi zgodbe, povezane z motivom, avtorjem, barvami in podobno,« pojasnjuje Stojanovski. Ustvarjanje pa spremlja tudi srkanje vina, ki so ga za dogodke izbrali s poznavalcem, ki je predlagal »neobremenjeni cuvee iz Goriških brd«, medtem ko za kakšne dogodke, »denimo za utrjevanje kolektiva v podjetjih, glede na motiv izberemo tudi drugo vino, kakšno bolj zemeljsko, če ustvarjamo pokrajino«, pripoveduje Špela Vizjak. Kot še povesta sogovornika, so udeleženci njihovih ustvarjalnih narekov na Gosposvetski tako posamezniki kot zaključene družbe ob kakšnih rojstnih dnevih in podobno.