Po zgledu sladkih kulinaričnih priboljškov v nekaterih slovenskih mestih, kjer goste med drugim radi razvajajo z ljubljanskim štrukljem, blejsko kremno rezino, bohinjsko torto in goriško gubanco, so se v Medvodah lotili razvoja sladice iz lokalnih sestavin. V okviru projekta Približajmo Polhograjce, ki se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas ter ga sofinancira evropski kmetijski sklad za regionalni razvoj, so se ozrli po svoji okolici in se držali medvoškega načela sodelovanja z naravo in med seboj.
V goste so povabili biologinjo in veliko poznavalko zdravilnih plevelov in cvetja dr. Katjo Rebolj, ki je v sodelovanju z etnologom profesorjem dr. Janezom Bogatajem in raziskovalko ljudskega izročila Dušico Kunaver poskrbela za promocijo sestavin, značilnih za medvoško občino in regijo. »Aktivnosti so zajemale strokovno pripravo vsebin, ki novonastalo jed umeščajo v lokalni prostor in lokalno kulinarično dediščino ter upoštevajo kulturološke in antropološke značilnosti območja,« je pojasnila Reboljeva.
Poklon tradicionalnim sestavinam
Po besedah Katje Rebolj predstavlja širše medvoško območje s Polhograjskim hribovjem, ki meji na Škofjeloško hribovje s Poljansko dolino ter na jugu prehaja v Ljubljansko kotlino in Ljubljansko barje, na kulinaričnem področju mikroregijo Gorenjske, kar se odraža tako pri gojenju in uporabi kulinaričnih sestavin, kot so proso, ajda, jabolka, krompir in mlečni izdelki, kot pri pripravi priljubljenih jedi, kot so kaše, močniki, kruh in štruklji.
»Iz preprostih sestavin so gospodinje znale narediti dobro in okusno hrano, nekatere najbolj zanimive sestavine pa so bile podlaga tudi pri nastanku medvoške sladice,« je poudarila sogovornica. Kot avtorica se je podpisala tudi pod svojo novo elektronsko knjigo Etnobotanika Medvod in medvoška sladica, ki je prav tako izšla v okviru projekta Približajmo Polhograjce in v sodelovanju z vodilnim partnerjem Občino Medvode.
V knjigi je velik poudarek na podpori nadaljnje uporabe lokalnih sestavin in novorazvite sladice v lokalni skupnosti. Po besedah Katje Rebolj je bilo v procesu snovanja medvoške sladice, za katero bodo marketinško privlačnejše ime določili v prihodnje, veliko poti: »Ker za to območje ni znana ali v starih knjigah objavljena nobena sladica ali druga jed, smo se želeli močno opreti na tradicionalne lokalne sestavine in jedi, ki so jih na tem območju pripravljali naši predniki.«
S preučevanjem sladic, znanih po drugih krajih Slovenije, so se v Medvodah pri snovanju lokalnega priboljška manj naslanjali na pripravo za postrežbo v restavracijah. Sladico so zasnovali v obliki nekakšne energijske ploščice, ki jo je enostavno postreči na stojnici tudi na lokalnih prireditvah. Prav tako so želeli, da ponudba sladice ni omejena le na enega ponudnika, ampak si jo lahko doma iz lokalnih sestavin pripravijo tudi posamezniki, še posebej pohodniki in kolesarji, ki radi zahajajo v naravo Polhograjskega hribovja.
Semena koprive za piko na i
Pod idejno zasnovo sladice, ki se ponaša z značilnimi sestavinami in zelišči lokalnega izvora, se je podpisala Ana Šušteršič iz Jezeršek gostinstva. Zaupala je, da so poleg ajdove kaše in semen kopriv glavne sestavine sladice še ovseni kosmiči, jabolčni sok, kokosovo maslo, kostanjev med, pasta iz suhih sliv, orehi, suhe borovnice, jabolčni krhlji in suhe hruške ter bela in temna čokolada. Idejna vodja medvoške sladice je še posebej izpostavila semena kopriv, ki jih lahko uvrstimo med najpomembnejša slovenska superživila iz naše narave; so enostavna za nabiranje in priročna za uporabo v kuhinji, hkrati pa odražajo pristen stik človeka z naravo.
Na Občini Medvode so poudarili, da projekt Približajmo Polhograjce izhaja iz naravnogeografske in družbenogeografske pestrosti območja, v njegovem okviru pa je bil vzpostavljen sistem trajnostne mobilnosti »park and ride«, katerega namen je bil med drugim zmanjšati motorizirani promet na območju turistično obleganega Polhograjskega hribovja. V okviru tega bodo vse do konca maja prihodnje leto iz središča Medvod in nazaj organizirane brezplačne avtobusne vožnje.
