Lani je bilo kulturno obarvano dogajanje v Poljanski dolini posvečeno 100. obletnici smrti enega najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev Ivana Tavčarja, pred dnevi pa je v okviru omenjenega praznovanja v Loškem muzeju, ki domuje v loškem gradu, zaživela še Tavčarjeva knjižnica.
Odprli so jo v okviru nove stalne zbirke starih knjig, ki med drugim obsega tudi knjižnico baronov Oblak-Wolkensperg z gradu Puštal ter zbirki verskega tiska in starih monografij. Po besedah kustosinje Simone Žvanut so dragoceno knjižnico Ivana in Franje Tavčar, ki obsega več kot 600 naslovov, od katerih je okoli 200 antikvarnih izdaj, izdanih pred letom 1800, v muzeju hranili že vse od konca 2. svetovne vojne.
»Knjige datirajo v čas od 16. do 20. stoletja in so napisane v nemščini, latinščini, francoščini, italijanščini, slovenščini, češčini, srbščini in hrvaščini. V knjižnici je presenetljivo malo knjig s pravnega področja, medtem ko najdemo razsvetljenske avtorje in številne antične pisce, ženske revije, kuharice, učbenike, koledarje, knjige o astronomiji in naravoslovju ter priročnike,« je ob odprtju Tavčarjeve zapuščine pojasnila kustosinja.
V Loškem muzeju so poudarili, da nova Tavčarjeva knjižnična zbirka priča o široki izobrazbi zakoncev Tavčar, njunih raznolikih zanimanjih, spremljanju aktualnega družbenega in kulturnega dogajanja v svetu ter izrisuje podobo dveh zanimivih intelektualcev tedanjega časa v našem prostoru. »Zbirka pomembno prispeva k poglobljeni in čim bolj celostni predstavitvi življenja in dela dr. Ivana Tavčarja in njegove žene, politične aktivistke in humanitarke Franje Tavčar. Zasnovali smo jo v obliki odprtega depoja, v katerem je knjižno gradivo hranjeno po vseh potrebnih konservatorskih standardih, hkrati pa v največji možni meri reprezentirano ter na voljo strokovnjakom in zainteresirani javnosti,« je povedala Simona Žvanut.
Zahtevni restavratorsko-konservatorski posegi
Zelo veliko je verskega tiska (okoli 150 knjig), je izpostavila kustosinja, zato se predvideva, da so te knjige pripadale še družini Kalan, od katerih sta zakonca Tavčar kupila dvorec Visoko: »Možno je tudi, da so knjige z versko vsebino zapuščina nekdanjih ukinjenih samostanskih knjižnic, ki jih je župan Tavčar prevzel kot odpisano gradivo in prinesel na Visoko. Za zdaj odgovora na ta vprašanja še ne vemo, zagotovo pa je del knjig iz samostanskih knjižnic, saj so označene z žigi. Ena od teh knjig je rokopisni učbenik filozofije Institutiones Universae Philosophiae iz leta 1778, ki je že v celoti digitaliziran in dostopen na naši spletni strani.«
Zaradi zagotavljanja potrebnih standardov za konservacijo starih knjig, ki je obsegalo preventivne postopke in restavratorsko-konservatorske posege, tudi zaplinjenje v restavratorskem centru, saj so v eni od knjig našli uničujočo srebrno ribico, bo ogled zbirke mogoč po dogovoru za zaključene skupine. Za obiskovalce bodo na voljo tudi različne predstavitve in vodenja. V Loškem muzeju so še poudarili, da delo pri zbirki še ni končano, saj bo restavratorsko-konservatorska svetnica Blanka Avguštin Florjanovič svoje delo nadaljevala tudi v prihodnjih petih, šestih letih.
