Marko Pršina iz Jamarskega kluba Novo mesto je v zadnjih dveh letih popisoval vodne vire v Kočevskem Rogu, ob tem pa se lotil tudi geolociranja in fotografiranja onesnaženih jam in vrtač. Nekaj so jih na seznam dodali še revirni gozdarji in na koncu pristali pri številki štirideset, večinoma na območju Dolenjskih Toplic, nekaj pa tudi na območju občin Žužemberk, Semič in Kočevje. Malo knežjo jamo na območju Podstenic, v kateri so naleteli na štirinajst odsluženih večinoma kamionskih pnevmatik, so jamarji očistili novembra lani. Minule dni, v tednu gozdov, so očistili še dve vrtači v bližini koče Primož, v prihodnjem mesecu pa naj bi še preostale. »Kočevski Rog bo potem čist,« pravi Marko Pršina.

Čistijo stare grehe

Novomeški jamarji so se povezali z Zavodom za gozdove Slovenije, ker pa gre za državne gozdove, so s pobudo za odstranitev črnih odlagališč seznanili tudi upravljalca, družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG). V projekt je vključena tudi Komunala Novo mesto, ki skrbi za odvoz smeti. »Vsi ti odpadki, če odštejemo odpadke migrantov, so stari tri, štiri desetletja. Zdaj torej čistimo stare grehe,« pravi Pršina. »Onesnaženje je bilo tukaj, na očeh mnogih, že dlje časa, pa očitno to nikogar od pristojnih ni zanimalo. Pozitivno pa je, da so prav vsi partnerji, ki smo jih povabili k projektu, takoj zagrabili. Prav nikogar ni bilo treba prepričevati. Druga pozitivna stvar je, da ni novih tovrstnih onesnaženj.«

Iz Male knežje jame so novembra lani s pomočjo strojev izvlekli štirinajst velikih odsluženih pnevmatik, iz obeh vrtač prejšnji teden so izvleki dve pnevmatiki, v preostalih pa je še več kot 40 pnevmatik pa tudi drugih odpadkov, poleg smeti, ki jih za sabo puščajo migranti, še precej starega polivinila, bal sena, najde se tudi kak odslužen hladilnik, straniščna školjka, azbestne plošče in podobne reči. »Vse te smeti so tu že leta. Zahvaljujoč politiki odvoza odpadkov v dolini v Kočevskem Rogu ni novih črnih deponij odpadkov. Naj tako tudi ostane,« pravi Pršina.

Kočevski Rog bo kmalu čist

»Še kakšen mesec bo potreben, da bomo očistili vse te vrtače. Nekaj jih bomo očistili z lastnimi kapacitetami, ostale pa bomo prepustili drugim izvajalcem, kajti območje je res ogromno,« je dejal Boštjan Gašperšič, delovodja v SiDG. Na kraškem terenu štirih občin Kočevskega Roga je 170 vodnih virov, okoli 900 jam, ki so težje dostopne, ter ogromno vrtač, večinoma blizu gozdnih cest in poti, ki so temu primerno tudi bolj onesnažene. »Pa vendarle gre za globoke vrtače, ki bi jih brez pomoči mehanizacije, ki nam pomaga izvleči te velike težke kose, mnogo težje očistili,« dodaja Pršina. Zaradi težje dostopnosti so tako v Kočevskem Rogu le redke jame onesnažene s komunalnimi odpadki, v nasprotju z jamami drugod, ki so v bližini vasi. »Tam je delež onesnaženih jam izjemno visok. Bliže ko je jama naselju, bolj je onesnažena. Vendar se tudi tam pojavljajo večinoma starejši odpadki. Torej, delo na področju ozaveščanja očitno deluje v pravi smeri,« še dodaja Pršina.