Tako kot drugje v večjih mestih se tudi v Mestni občini Kranj (MOK) soočajo s problematiko uličnih poslikav na tuji posesti. Z namenom izboljšanja podobe javnih stavb, preprečitve nelegalnega grafitiranja in več kakovostnih poslikav so na pobudo mestnega sveta določili pogoje in lokacije, na katerih je odslej ulična umetnost dovoljena. »Ulične poslikave pogosto enačimo z vandalizmom, po drugi strani pa je ulična umetnost, kot so grafiti (poslikave s črkami), street art (slike, ilustracije) in murali (umetniške stenske poslikave), del umetniškega likovnega izraza in sestavni del urbane kulture,« so pojasnili v občinskem uradu za okolje in prostor in dodali, da je podlaga za urejanje področja grafitiranja sicer določena v 13. členu zakona o varstvu javnega reda in miru. Ta določa, da se kaznuje tistega, ki piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen na krajih, kjer je to dovoljeno.

»Grafitar mora odslej predložiti idejno zasnovo poslikave, želeno lokacijo, oceniti čas izdelave in trajanje poslikave, o ustreznosti bo nato presojala komisija za umestitev poslikav v urbano središče Kranja in v primeru pozitivne odločitve izdala soglasje. Nadzor nad poslikavanjem bo izvajalo medobčinsko redarstvo,« so dodali v kranjskem uradu za okolje in prostor. Kot so povedali, so najbolj priljubljene točke za grafitiranje ohranjeni zidovi na vidnih mestih, kjer pride umetnost poslikav najbolj do izraza, in podhodi, kjer grafiti vzbudijo pozornost in spodbudijo občane, da gredo rajši skozi podhod kot čez cesto. Te usmeritve so na MOK upoštevali tudi pri določitvi lokacij za poslikave, pri čemer so sodelovali z najaktivnejšima kranjskima grafitarjema Aljažem Rogljem in Timom Megličem. Bratranca sicer že dobra štiri leta delujeta v skupini štirih grafitarjev in si želita, da bi se jim pridružil še kakšen navdušenec nad urbano umetnostjo.

Žaljivi napisi niso umetnost

»Od nekdaj sem bil navdušen nad risanjem in delom z lesom. Rad delam z rokami. Z grafitiranjem sem se začel aktivneje ukvarjati v času epidemije covida, ko sem imel več časa, zdaj je to postalo moj najljubši prostočasni konjiček. Želim si, da bi si lahko z grafitiranjem v prihodnosti služil denar, zato v zadnjem letu še bolj stremim k razvijanju grafitarske skupnosti v Kranju. Z odprtimi rokami bomo sprejeli vsakogar, ki se bo želel učiti od nas,« je povedal osemnajstletni Tim Meglič iz Šenčurja pri Kranju, sicer dijak tretjega letnika Srednje šole za lesarstvo v Škofji Loki. V svojem hobiju najbolj uživa zato, ker se lahko umetniško izraža na prostem, saj je rad zunaj. Veseli ga, da njegovo delo opazijo tudi drugi, ga pohvalijo in pokažejo zanimanje za njegove poslikave. Lani je Tim skupaj z Aljažem v podhodu pod Cesto talcev na Planini v Kranju in ob podpori MOK ustvaril novo urbano galerijo, sicer pa si morajo grafitarji posebne barvne spreje, ki jih uporabljajo pri svojem delu, zagotoviti sami. Kar pa ni ravno poceni.

»Za poslikavo srednje velikega podhoda porabimo nekje za okrog 120 evrov materiala, sicer pa me veseli, da ljudje spoštujejo naše delo ter risb in grafitov ne uničujejo. Po zgledu iz tujine si tudi pri nas čedalje več posameznikov zaželi poslikave domače garaže, zidu ali drugih delov objektov,« je povedal Meglič. V maju, ki je zaradi prijetnih temperatur eden najprimernejših mesecev za urbano umetnost, ga čaka precej dela. Veseli ga, da so na MOK končno določili legalne lokacije za ulične stvaritve – predvsem zato, da mu ne bo treba nenehno prekrivati enih in istih zidov, prav tako meni, da so umetniške poslikave imenitna poživitev Kranja. Na vprašanje, kje v Sloveniji so najlepši grafiti, kranjski grafitar izstreli mesti Ljubljana in Koper, medtem ko bi si na tujem v bližnji prihodnosti najraje ogledal ogromne poslikave v Berlinu in Barceloni. Še nekaj je, ob koncu snidenja poudari Tim Meglič: »Grafiti z nacionalističnimi in rasističnimi sporočili niso umetnost, ampak gre pri tovrstnih žaljivih zapisih za provokacije oziroma vandalizem.«

V mestnem jedru grafiti prepovedani

Ker sezona poslikav šele prihaja, se v kranjski občini veselijo dobrih, kreativnih pobud grafitarjev za poslikave. »Glede na to, da mesto Kranj sodeluje v Misiji podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030, bomo veseli tematsko usmerjenih poslikav, ki spodbujajo razmišljanje o tovrstnih 'zelenih' in 'proaktivnih' tematikah,« so pojasnili v MOK. Kot so opozorili, v starem mestnem jedru in tudi na drugih lokacijah po zakonu o varstvu javnega reda in miru ni dovoljeno pisati ali risati po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen na objektih oziroma na lokacijah, kjer je to sedaj dovoljeno. V starem mestnem jedru je za ulično umetnost dovoljenih pet lokacij: murali v okolici Layerjeve hiše in pri Kokrškem mostu, na zidcu pred Mestno knjižnico, objektu Podrtina v Tavčarjevi ulici, vogalu in fasadi Mergentalerjeve hiše, slepem zidu glasbene šole in igrišču Pungert.

V MOK sicer intenzivno iščejo tudi sredstva za odstranitev neprimernih grafitov, zlasti v starem mestnem jedru, še posebno na objektih kulturne dediščine, arhitekturnih posebnostih mesta in zasebni posesti. »Zaradi občutljivosti fasad je odstranjevanje le enega tankega sloja barve v spreju težko, zato se raje poslužujemo prebarvanja, a to pogosto ne zadosti vizualnim zahtevam prebivalcev,« so pojasnili na MOK. Nadejajo se, da bo konec letošnjega leta zaživela ideja, da sredstva, namenjena prenovi nepremične kulturne dediščine v starem mestnem jedru Kranja, ki pa se zaradi nepravočasne izvedbe pogosto ne porabijo, namenijo za obnovo delov fasad, porisanih z grafiti. »Odlok o sofinanciranju projektov obnove nepremične kulturne dediščine v MOK namreč omogoča delno sofinanciranje prenove stavbne lupine. V tem primeru bi – pod nadzorom Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine – lastnike objektov pozvali k oddaji soglasja in fasade premazali z ustreznim premazom. Fasade bi tako lažje očistili neprimernih vsebin, ohranile pa bi svoj videz in teksturo,« so dodali na kranjski občini.