Kranj. Kranjski mestni svet je na zadnji seji potrdil razpis dveh svetovalnih referendumov. Prvi bo namenjen ugotavljanju interesa občanov krajevnih skupnosti Bratov Smuk in Primskovo o spremembi območja obeh krajevnih skupnosti, drugi pa ugotavljanju interesa občanov krajevnih skupnosti Planina in Huje za združitev obeh krajevnih skupnosti.
Referenduma skupaj
z lokalnimi volitvami
Kot je pojasnil kranjski podžupan Janez Černe, bodo referenduma izvedli sočasno z lokalnimi volitvami 20. novembra. Za vsakega od njih bo treba odšteti okvirno 15.000 evrov. »Izida referendumov pa bosta, če bodo spremembe potrjene, začela veljati šele čez štiri leta, po naslednjih lokalnih volitvah,« opozarja. Černe in dodaja, da so pobude za omenjene spremembe dali prebivalci omenjenih krajevnih skupnosti. »Gre za izločitev Planine 3 iz krajevne skupnosti Primskovo in priključitev krajevni skupnosti Bratov Smuk. To je smotrno, saj bloki naselja Planina 3 nekako ne sodijo v primestni značaj Primskovega. Prav tako je smiselna tudi združitev obeh krajevnih skupnosti, ki sta zdaj samostojni enoti, Huje in Planina, saj sta zgodovinsko povezani. Sveta krajevnih skupnosti že zdaj delujeta v istih prostorih, izdajata skupno glasilo in sodelujeta pri pripravi dogodkov za krajane. Zdi se nam zelo racionalno, da se združita,« meni kranjski podžupan Černe.
Združitve si želijo v obeh krajevnih skupnostih, sta nam potrdila predsednika sveta ene in druge. »Gre pravzaprav za enotno območje, ki ga deli zgolj pešpot. In res, zaradi prostorske stiske sta ti dve krajevni skupnosti edini, ki imata skupaj pisarno v večstanovanjskem objektu,« pravi predsednica sveta KS Huje Sonja Mašić. Tudi v preteklosti je bilo to območje v enotni krajevni skupnosti, vendar se je to spremenilo s širjenjem naselja. »Zdaj ljudje niso pozorni na to, kje so meje krajevnih skupnosti, pač pa območje poznajo kot naselja Planina 1, Planina 2 in Planina 3,« pa opaža predsednik sveta KS Planina, ki je prav tako naklonjen ideji, da bi se obe krajevni skupnosti združili v eno.
Za ljudi bi bilo združevanje boljše
Oba naša sogovornika sta prepričana, da bi združitev krajevnih skupnosti prinesla kar nekaj dobrobiti za njune prebivalce. Morebitna nova krajevna skupnost bo po številu prebivalcev številnejša in predsednika svetov obeh upata, da bo s tem tudi glasnejša pri odločanju o pomembnih stvareh na občini. Spremenilo se bo tudi financiranje. »Razdeljevanje občinskega denarja po krajevnih skupnostih in participativni proračun sta prinašala razmeroma nizke zneske, s katerimi smo težko kaj korenitega spremenili,« pravi Ržen. Kot potrjuje podžupan Černe, bi se združitev zagotovo odražala tudi pri financiranju morebitne skupne krajevne skupnosti. »Skladno s pravilnikom o financiranju krajevnih skupnosti je to odvisno tudi od števila prebivalcev, dolžine kategoriziranih cest, razvitosti posameznega območja ...« našteva. Kot smo že poročali, so letos v MO Kranj prvič s participativnim proračunom krajevnim skupnostim namenili 624.000 evrov za projekte, ki so jih izglasovali njihovi krajani. Vsaka krajevna skupnost pa je poleg tega po novih občinskih pravilih deležna tudi 40.000 evrov iz občinske blagajne, ki jih lahko porabi za manjše projekte v svojem okolju.
Združitev bi bila dobra tudi z vidika delovanja krajevne skupnosti kot dela mestne občine, meni Ržen, ki opozarja, da je za delovanje krajevnih skupnosti dandanes težko dobiti prostovoljce. V združeni enoti bi namesto 14 članov obeh svetov potrebovali samo sedem v skupnem svetu. »Morda pa bi v zameno lahko za nekaj ur na dan zaposliti osebo, ki bo imela stik s krajani in skrbela za njihove želje in potrebe,« razmišlja Mašićeva in opozarja, da je tako včasih že bilo, zdaj pa se krajani s svojimi težavami obračajo neposredno na občino. Glede na to, da gre za naselja neposredno ob središču mesta, bi se po njenem lahko preoblikovali celo v četrtno skupnost, kakršne ima Ljubljana. Vendar podžupan Černe pravi, da za to za zdaj ni potrebe, saj bi šlo zgolj za drugačno poimenovanje.
